Vloga diskontnih trgovskih verig postaja na slovenskem trgu čedalje pomembnejša, njihovi tržni deleži pa čedalje večji. Po ustvarjenem prometu je Hofer že pred leti prehitel Tuš, v zadnjem času pa je to uspelo še Lidlu.
Po vstopu na slovenski trg so bili slovenski potrošniki do nakupov pri diskontnih trgovcih sprva zadržani, na njihovih policah pa je bila le peščica slovenskih izdelkov. S povečevanjem ponudbe slovenskega blaga in krepitvijo sodelovanja s slovenskimi živilskopredelovalnimi podjetji pri trgovskih znamkah ter širitvijo prodajne mreže so se tržni deleži diskontarjev počasi in zanesljivo povečevali. Sčasoma jih je začel obiskovati tudi najpremožnejši sloj prebivalstva.
Po podatkih iz letošnje raziskave enega od vodilnih podjetij za tržne analize NielsenIQ diskonti za slovenske potrošnike ostajajo ključna nakupovalna destinacija; polovica vprašanih je odgovorila, da so večino sredstev za nakupe blaga široke potrošnje porabili v diskontih. V povprečju kupci diskonte obiščejo 7,5-krat, supermarkete 5,8-krat, hipermarkete pa 4,2-krat na mesec. Poleg tega, da potrošniki za blago široke potrošnje največ sredstev potrošijo pri diskontnih trgovcih, naj bi v nekaterih kategorijah živilskih izdelkov imeli tudi najvišje tržne deleže.
Ne le v Sloveniji, ampak povsod po svetu diskontni trgovci dosegajo izrazito višje dobičke v primerjavi s klasičnimi trgovskimi verigami glede na vložena sredstva. Iz primerjav cen dobrega ducata osnovnih živil v okviru projekta kmetijskega ministrstva se marže med trgovci pomembno ne razlikujejo; razlika med košarico izdelkov pri najdražjem in najcenejšem trgovcu znaša nekaj evrov, pri čemer se razmere od popisa do popisa spreminjajo: enkrat je košarica najdražja oziroma najcenejša pri enem, drugič pri drugem trgovcu.
Skupna nabava za več trgov
Po naših podatkih diskontni trgovci najvišje zaslužke ustvarjajo pri prehranskih izdelkih z daljšim rokom trajanja in neživilskim blagom. Njihova dobava v Slovenijo poteka iz centralnih skladišč. Testenine, sladkarije, veliko večino pijač ipd. lahko Hofer in Lidl nabavljata enotno za vse prodajalne po Evropi in širše, večje nabavne količine pa jima omogočajo doseganje nižjih nakupnih cen. Izrazito visoke marže diskontarja dosegata pri tehničnem blagu, oblačilih …, ki se prav tako nabavljajo za več trgov skupaj in nato premeščajo iz ene države v drugo. Poleg tega, da klasični trgovci v večini prodajaln tovrstnih izdelkov nimajo v ponudbi oziroma jih imajo le za vzorec, pri njihovi nabavi, podobno kot pri nabavi trajnejših prehranskih izdelkov, kakopak ne morejo tekmovati z Lidlom in Hoferjem.
Nemška skupina Aldi, kakor se v večini držav imenujejo Hoferjeve prodajalne, je lani ustvarila okoli 130 milijard evrov prometa, pri čemer je bila v primerjavi z letom pred tem dosežena rekordna, okoli 15-odstotna rast prihodkov. Skupina Schwarz, ki na nekaterih trgih nastopa s trgovsko znamko Lidl, na drugih pa s Kaufland, je lani ustvarila okoli 140 milijard evrov prodaje. Njen lastnik Dieter Schwarz, ki je zelo skrivnosten in se ne pojavlja v javnosti, zaradi česar so ga nekateri nemški mediji opredelili kot fantomskega, je po podatkih revije Forbes z 32,3 milijarde dolarjev premoženja trenutno 37. najbogatejši zemljan.
Globalna nabava in s tem večja ekonomija obsega v številnih kategorijah blaga diskontnim trgovcem dopušča oblikovanje nižjih marž pri svežem blagu (sadju, zelenjavi, kruhu …) in izdelkih slovenskih proizvajalcev. Še več, kakovost ponudbe tovrstnih izdelkov se z leti izboljšuje, s čimer se najeda primerjalna prednost klasičnih trgovskih verig. S tem pa diskontni trgovci dobivajo tekmo za kupce in tržne deleže.
Mercator ohranja primat
Iz podatkov poslovanj šestih trgovskih verig (zbrali smo jih šele zdaj, saj je bilo Lidlovo letno poročilo o poslovanju objavljeno pred nekaj dnevi, medtem ko so bili podatki drugih družb na voljo septembra), je razvidno, da na slovenskem maloprodajnem trgu Mercator ohranja primat. Toda če upoštevamo neuradni podatek, da je v Mercatorjevih prihodkih v prodajo v višini 1,2 milijarde evrov vključenih okoli 100 milijonov evrov prihodkov Mercator Tehnike, za okoli 200 milijonov evrov pa prihodkov od veleprodaje, to pomeni, da se Sparov promet v maloprodaji počasi približuje Mercatorjevemu. Kumulativna prodaja treh diskontnih trgovcev, ki naj bi imeli po naših podatkih na slovenskem trgu skupaj tretjinski tržni delež, pa prekaša Mercatorjevo maloprodajo. Če nekoliko poenostavimo in ne upoštevamo njihovih velikosti, ima Mercator v Sloveniji več kot dvakrat več prodajnih mest od števila prodajaln diskontnih trgovcev in nekajkrat več od Spara. Ta je prvo trgovino v Sloveniji odprl že leta 1991, skupaj pa jih ima 111.
V Sloveniji je Hofer prvo prodajalno odprl leta 2005, odtlej pa jih je zgradil 89. Dve leti kasneje je v Sloveniji vrata odprlo 15 Lidlovih prodajaln, njihovo število pa se je do današnjih dni povečalo na 63. Eurospin, največji italijanski ponudnik na področju diskontnih prehrambnih izdelkov v sosednji državi, je na slovenski trg vstopil leta 2004 s štirimi prodajalnami, danes pa jih ima 54, od katerih sta dve franšizni. V primerjavi s Hoferjem in Lidlom je sicer Eurospin dejaven le na svojem domačem, slovenskem in hrvaškem trgu, kjer je prvo prodajalno odprl leta 2020.
