Ena od komercialnih bank v teh dneh v Sloveniji ponuja izjemnih 3,5 odstotka letnih obresti. A le v primeru, če k njej prenesete svoj osebni bančni račun. Ob tem obljubljena atraktivna obrestna mera velja le za obdobje enega leta in za maksimalni varčevalni znesek 50.000 evrov. Slovenske fizične osebe, ki smo konec avgusta pri slovenskih bankah imele natanko 27 milijard evrov takšnih ali drugačnih bančnih vezav in depozitov, zanje praviloma dosegamo do največ dva odstotka letnih obresti, in še to le pri vezavah za leto dni ali več. Medtem ko je padajoča stopnja inflacije za varčevalce po eni strani pozitivna novica, saj jim počasneje »najeda« prihranke, če so ti doma v nogavici ali na nizko obrestovanih vpoglednih transakcijskih računih, pa posledično zniževanje ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) tudi za naprej napoveduje obdobje nizkih obrestnih mer, kar pa je dobro predvsem za tiste, ki si denar izposojajo.
V vzajemcih letos milijarda evrov več denarja
Pri dolgoročnejših bančnih vezavah – leto dni ali več – slovenske banke posameznikom praviloma ponujajo eno- do dvoodstotne letne obrestne mere. Dobra alternativa za dolgoročnejše varčevanje so vzajemni skladi. Vanje lahko posameznik vstopa z nekaj deset evrov mesečnega vložka, ima pa pri tem varčevanju nekatere stroške – vstopne in izstopne, medtem ko so upravljalski stroški že upoštevani pri donosu. Med domačimi upravljalci vzajemnih skladov noben njihov sklad v zadnjem letu dni ni imel negativnega donosa. Še najnižje letne donose sta imela Triglav Azija (2,3 odstotka) in Generali Latinska Amerika (štiri odstotke), skladi Infonda, Generalija in NLB, ki denar nalagajo v surovine, pa so imeli od 5,1 do 5,8 odstotka pozitivnega donosa. Pričakovano so blesteli skladi z naložbami v tehnologijo, kjer je sklad Generali Tehnologija pridelal 47,7-odstotni enoletni donos, Infond Tehnologija pa – še vedno zajetnih – 40,2 odstotka pozitivnega donosa.
Naložbe v vzajemne sklade so tudi med slovenskimi vlagatelji vse bolj priljubljene. Število vlagateljev se je letos do konca septembra s 520.000 povečalo na 551.000, njihova sredstva v upravljanju pa so s 4,8 poskočila na 5,8 milijarde evrov. Delno zaradi donosov, je pa bilo pri vzajemnih skladih prav vse letošnje mesece zaslediti več vplačil kot izplačil – ob koncu tretjega četrtletja je bil ta presežek 330 milijonov evrov. Če slovenski vlagatelji ne bi prepoznali naložbene priložnosti v vzajemnih skladih, bi imeli še več denarja v praviloma nizko obrestovanih bančnih depozitih. Nekateri se odločajo za nakup obveznic – februarja so bile izdane triletne (ljudske) obveznice, te je v skupnem znesku 258 milijonov evrov in po letni obrestni meri 3,4 odstotka vplačalo blizu 10.000 vlagateljev –, še pogumnejši kupujejo delnice. Krkina je v letu dni prinesla 29-odstotno, delnica Cinkarne Celje 18-odstotno in delnica NLB 68-odstotno rast tečaja, obenem so vse omenjene družbe letos izplačale še sedem- in večodstotne bruto dividende. V svetu pa je blestela Nvidia, družba, ki se ukvarja z vse bolj priljubljenim in iskanim področjem umetne inteligence – delnica tega podjetja je v letu dni dosegla 241-odstotni pozitivni donos, v petih letih pa skoraj neverjetnih 2700 odstotkov.
Denarni presežki prinašajo odgovornost
Strokovnjak za področje osebnih financ, mag. Mitja Vezovišek, ki je v podjetju Vezovišek & partnerji solastnik in upravljalec osebnega premoženja, je jasen. »Za začetek naj posamezniki presežna finančna sredstva, torej takšna, ki ne služijo za vsakdanje življenje in kot likvidnostna rezerva za pričakovane skorajšnje izdatke, na primer nakup avta, stanovanja in podobno, prenesejo na tako imenovane neobanke. Te že na vpogledna sredstva in tista krajše ročnosti – v nasprotju s klasičnimi bankami – ponujajo podobne obrestne mere, kot veljajo pri ECB, kar je trenutno pri okoli treh do 3,5 odstotka. Ker že več kot dve leti govorimo o visoki inflaciji, ki pa se k sreči v zadnjem obdobju umirja, vam skoraj ničelne obrestne mere v klasičnih bankah močno načnejo realno vrednost prihrankov,« razloži Vezovišek. Kot doda iz lastnih izkušenj, so varčevalni in drugi bančni računi pri neobankah enako varni kot pri klasičnih, za vloge do 100.000 evrov pa jamčijo tudi regulatorji.
Po besedah Mitje Vezoviška so za varčevalce, ki niso pripravljeni veliko tvegati, med drugim primerni vzajemni skladi denarnega trga, pri katerih letni donosi ob razmeroma nizkih stroških dosežejo približno tri odstotke, poleg teh pa še tako imenovani indeksni skladi – ti se kupijo na borzah in po njegovih ocenah že prevladujejo med slovenskimi vlagatelji. »Tudi februarski nakup ljudske obveznice je bil boljša poteza, kot če bi pustili denar na banki, a je pri obveznicah prav tako tveganje, povezano z njeno vrednostjo in izplačilom, čeprav zanjo jamči država. Še bolj tvegani so nakupi posameznih delnic ali kriptovalut ter tudi plemenitih kovin, to pač ni za vsakogar. Predvsem je treba denar razpršiti med različne naložbe in ne imeti vsega v eni delnici ali kriptovaluti,« opozarja Vezovišek. Denarni presežki in upravljanje teh pomenijo veliko odgovornost, ki se je posamezniki vse bolj zavedajo, sklene sogovornik. Previdnost pa po njegovem ni nikoli odveč. Spomni na delnico Volkswagna, ki je v pol leta upadla za četrtino, ali pa izdajo avstrijske stoletne obveznice, ki je po letu 2020 izgubila polovico vrednosti.
