Za nami je prva polovica leta, ko se gledajo tudi obdobni donosi delniških indeksov. V drugi polovici lanskega leta in tudi v letošnjem letu so bila vse pogostejša svarila, da nas čaka načrtovana recesija. Načrtovana v smislu, da bi jo na neki način sprožili ukrepi centralnih bank, kjer so v ZDA z dvigom ključne obrestne mere za 500 bazičnih točk v dobrem letu dni konkretno obrnili monetarno politiko. Kapital oziroma posojila so se začela dražiti in logična posledica bi tudi bila, da bi potrošniki racionalizirali svojo porabo, s čimer bi zmanjšali povpraševanje po storitvah in izdelkih (predvsem tukaj mislim na trajne dobrine). Vse to z namenom, da hitreje upade inflacija, ki je še vedno na bistveno previsokih ravneh.
Rezultati podjetij pa kažejo ravno nasprotno sliko. Seveda denimo v sektorju informacijske tehnologije in komunikacijskih storitev še zdaleč nismo na ravni rezultatov iz covidnih letih, pa vendar se je slika začela izboljševati. Kapital je postajal vse bolj neučakan in po desetih mesecih padanja v letu 2022 se je oktobra izoblikovalo dno in od takrat praktično gledamo spet bikovski trend. Za obrat so spet zaslužni glavni vojščaki zelene barve – to je sektor tehnologije in komunikacij. Prvi preboj smo namreč videli že v mesecu januarju, ko so tehnološka podjetja iskala tla pod nogami predvsem z racionalizacijo stroškov, po domače povedano z množičnim odpuščanjem. Že ti ukrepi so bili pozitivno sprejeti in januar je bil odličen mesec za investiranje.
Glavna zgodba v tem letu pa je postala uporaba umetne inteligence. Področja uporabe so zares široka in se bodo z začetnih tehnoloških področjih (denimo sektorja polprevodnikov) postopoma širila tudi na druga, kar bo vsekakor imelo multiplikativne učinke. To je iz instrumentov denarnega trga in depozitov posrkalo še zajeten del kapitala, ki se je prelil na delniški kapitalski trg. Tako je indeks svetovnih delnic v prvih šestih mesecih realiziral približno 12-odstotno donosnost; nesporen zmagovalec pa je bil tehnološki indeks Nasdaq, ki je dosegel kar 36-odstotno donosnost (vse merjeno v evrih). Čeprav Fed junija ni dodatno zvišal obrestne mere, pa je dal vedeti, da lahko že na julijskem zasedanju (oziroma celo dvakrat v tem letu) še dodatno dvigne obrestno mero. Tudi to ni prestrašilo kapitalskih trgov, saj vse bolj postaja očitno, da smo se v ZDA ujeli v spiralo plačne inflacije. Trg dela v ZDA je namreč še vedno izrazito robusten, delovne sile primanjkuje in delavci so tisti, ki se lahko pogajajo o višini urne postavke. To namreč povzroča plačno inflacijo, saj si tudi obstoječi zaposleni izpogajajo višjo urno postavko. V takem primeru si lahko potrošnik privošči enako košarico dobrin in storitev kot v primeru, da bi imel ničelno inflacijo in nižjo urno postavko.
Ali povedano preprosteje, potrošnik je v tem primeru neprizadet; podjetja na drugi strani prodajajo izdelke in storitve tudi po višji ceni, kar se potem kaže v dobrih rezultatih poslovanja in na videz deluje, kot da je vse v najlepšem redu … Seveda pa to ni najbolj všeč centralnim bankam. Inflacijo želijo čim prej spraviti pod 3 odstotke. Če jim s trenutnimi ukrepi to ne bo uspelo, nas lahko presenetijo kakšni ostrejši šoki centralnih bank.
