Fed je v sredo dvignil obrestno mero za pričakovanega pol odstotka, ni pa predstavil konkretnih načrtov krčenja bilance razen tega, da se bo to začelo s prvim junijem. Pričakujemo, da bo Fed sprva držal obveznice z nižjimi ročnostmi do zapadlosti in jih ne bo več kupoval. To bo dvignilo donosnosti na kratkoročne obveznice, ki že zdaj niso kaj prida daleč od donosnosti na dolgoročnejše obveznice, to pa pomeni, da bo sčasoma verjetno »prisiljen« prodajati dolgoročnejše obveznice iz svoje bilance, da bi ohranil »zdravo« razmerje med donosom na kratkoročni in dolgoročni dolg.
Predsednik Feda Jerome Powell noče prestrašiti trgov in akterjev v ekonomiji tik po pandemiji in pred ameriškimi vmesnimi volitvami, ki bodo 6. novembra in na katerih bodo ameriški demokrati branili minimalno prednost v senatu, ki je zdaj razdeljen na pol, pri neodločenem glasovanju pa odloča glas podpredsednice Kamale Harris, kar demokratom za zdaj še daje prednost. Kljub zagotovilu, da obrestne mere ne bo dvigoval po stopnji 0,75 odstotne točke, so bile Fedove napovedi seveda dovolj, da je včeraj trg v ZDA šel skozi korekcijo.
Tudi pri ECB lahko v kratkem pričakujemo zategovanje monetarne politike, vendar nikakor ne do te mere kot v ZDA, saj imamo v območju evra mnogo slabšo demografsko sliko kot v ZDA, ki se lahko pohvalijo še z nekoliko višjo rodnostjo kot v Evropi. Ob tem predstavlja ameriški potrošnik okoli 68 odstotkov ameriške ekonomije, medtem ko predstavlja evropski potrošnik približno 50 odstotkov evropske ekonomije, preostanek pa pretežno odpade na javno potrošnjo. Za Evropo lahko pričakujemo, da bo morala težave, ki se ji nasmihajo, najverjetneje reševati z novimi krepkejšimi izdajami skupnih evrskih obveznic.
Glede na Fedove aktivnosti lahko pričakujemo, da se bodo donosnosti na ameriške obveznice še dvigovale, in to krepko nad pričakovano raven povprečne letne inflacije za obdobje naslednjih 10 let, medtem ko bodo delniški trgi zaradi posledično povišanega diskontnega faktorja in oportunitetnega stroška še naprej pod krepkim pritiskom.
Glavni del sezone objav poslovnih izidov za prvo četrtletje na Wall Streetu se počasi končuje, 415 podjetij od 500, zajetih v indeksu S&P500, je že poročalo o ravni dobička in prihodkov, pri čemer se je prvi v agregatu v medletni primerjavi povišal za 7,5 odstotka, kar je manj od 8,5-odstotne marčevske letne inflacije v ZDA. Prihodki so porasli za dobrih 14 odstotkov. S prihodnjim tednom se začne tudi domača sezona poslovnih poročil za prvo četrtletje. Prvi bosta prihodnjo sredo poročali Cinkarna Celje in NLB. Pri Cinkarni Celje bo pomembno spremljati raven povpraševanja po titanovem dioksidu ter učinek rasti cen elektrike in zemeljskega plina na marže podjetja v prvem četrtletju. Pri NLB pa bo zanimivo spremljati prispevek Komercijalne banke v konsolidirani bilanci NLB v prvem četrtletju. V NLB so sicer nedavno končali postopek pripojitve srbske Komercijalne banke in NLB banke Beograd. Ta zdaj posluje pod imenom NLB Komercijalna banka Beograd in bo s 4,7 milijarde evrov bilančne vsote po tem kriteriju tretja največja srbska banka, s kreditnim portfeljem 2,6 milijarde evrov. Lahko zaključimo, da so glede na poslovanje in glede na primerljive banke delnice NLB še naprej podcenjene. Toliko bolj, če upoštevamo dve nedavni akviziciji, in da bodo pri ECB letos najverjetneje še nekoliko dvigovali obrestno mero, kar običajno poveča dobičkonosnost bank.
