Strah pred upočasnitvijo gospodarske rasti v ZDA je v ponedeljek botroval strmemu padcu številnih delnic japonskih podjetij, pri čemer se je vrednost indeksa Nikkei 225, v katerega so vključena vodilna podjetja na tokijski borzi, znižala za 12,4 odstotka, kar predstavlja največji padec po letu 1987. Od začetka julija je Nikkei 225 izgubil že četrtino vrednosti.

V rdečih številkah so zaključili tudi številni drugi borzni indeksi po svetu. Na Ljubljanski borzi se je vrednost indeksa SBITOP, ki se izračunava na podlagi vrednosti delnic desetih najboljših podjetij, ki kotirajo na tej borzi, znižala za 4,52 odstotka. Ob tem se je največ znižala vrednost delnice Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je med včerajšnjim trgovalnim dnem izgubila 6,51 odstotka vrednosti. Sledili sta delnici nepremičninske družbe Equinox, katere vrednost se je znižala za 6,04 odstotka, in Petrola z upadom vrednosti za 5,46 odstotka.

Kot je pojasnil analitik iz borznoposredniške hiše Ilirika Lojze Kozole, globalno korekcijo na delniških trgih primarno povzroča strah pred ostro upočasnitvijo ameriškega gospodarstva, ki je povečal pričakovanja, da bo ameriška centralna banka (Fed) morala znižati obrestne mere. Strah pred upočasnitvijo ameriškega gospodarstva izhaja iz več negativnih ekonomskih kazalnikov. Najnovejši podatki kažejo na slabše rezultate v ameriškem proizvodnem sektorju, saj je ISM Manufacturing (indeks, ki prikazuje podatke v predelovalni industriji) za julij znašal 46,8 točke, kar je nižje od pričakovanj v višini 48,8 točke, pri čemer vrednost 50 pomeni krčenje sektorja. Poleg tega so bili v petek objavljeni mesečni podatki o trgu dela, iz katerih je razvidno, da je bilo v ZDA julija ustvarjenih bistveno manj delovnih mest, kot se je pričakovalo: v ameriškem gospodarstvu je bilo ustvarjenih 114.000 delovnih mest, pričakovanih pa jih je bilo 175.000. Razočaranje je prinesel tudi zasebni sektor s 97.000 ustvarjenimi delovnimi mesti, pričakovalo pa se jih 140.000, je pojasnil Kozole. Kot je poudaril, se je stopnja brezposelnosti povečala na 4,3 odstotka, kar je bilo za 0,2 odstotne točke več od pričakovanj. »Povrhu je rast povprečne urne postavke znašala le 0,2 odstotka, kar je manj od pričakovanih 0,3 odstotka. »Vsi ti podatki kažejo na upočasnjevanje gospodarske aktivnosti, hitrejše nižanje inflacije in povečujejo strah pred gospodarsko recesijo,« je dodal Kozole.

Grožnja recesije

Kot je opozoril redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Sašo Polanec, obstaja precejšnja negotovost o tem, kako se bodo odvijali dogodki. Ameriška finančna institucija Goldman Sachs je oceno možnosti recesije v prihodnjem letu popravila s 15 na 25 odstotkov. »Stopnja brezposelnosti v ZDA se povečuje, cene nafte se znižujejo, kar se dogaja ob pričakovanjih o nastopu recesije. Če bodo ZDA utrpele recesijo, bi se ta lahko razširila tudi drugod po svetu,« je opozoril Polanec.

Po njegovih besedah so v letih 2022 in 2023 vrednosti japonskih borznih indeksov začele hitro naraščati. Japonska centralna banka takrat obrestnih mer ni povečevala, medtem ko so jih centralne banke po svetu zviševale, zato je prihajalo do odlivov sredstev v tujino. Denar, ki si ga je Japonska izposojala na domačem trgu, je vlagala v državah, v katerih so obrestne mere višje, s čimer so se borzni indeksi napihovali. »To, kar se dogaja zdaj, predstavlja spuščanje balončka,« je dejal Polanec. Ob tem je izpostavil, da je Japonska ob vlaganjih v tujino povpraševala po tuji valuti in prodajala domačo, kar je prispevalo k slabitvi vrednosti jena.

Minulo sredo je ameriška centralna banka (Fed) nakazala, da bi temeljne obrestne mere lahko septembra znižala. Po drugi strani jih je japonska centralna banka povišala z 0,1 na 0,25 odstotka. »Zaradi nasprotnih gibanj obrestnih mer Feda in japonske centralne banke med obrestnimi merami ne bo več tolikšne razlike. To pa pomeni, da se bodo finančni tokovi umirili, saj ne bo več odprodaj jena in povpraševanja po dolarjih, devizni tečaj jena pa se bo začel krepiti. S krepitvijo jena se bodo devizni prilivi na Japonsko ovrednotili po manj ugodnem tečaju. Zato se bodo dobički podjetij v jenih zniževali, s tem pa bodo podjetja ovrednotena po nižjih vrednostih oziroma bodo njihove vrednosti delnic nižje,« je dejal Polanec.

Slovenski trg ni imun

Po besedah Kozoleta na globalno korekcijo delniških indeksov vplivajo tudi vrednosti tehnoloških delnic, ki so zaradi mešanih četrtletnih poslovnih rezultatov in naraščajočega skepticizma med nekaterimi vlagatelji glede pretiranega navdušenja nad umetno inteligenco pod pritiskom. Dodatno na gibanje tečajev vplivajo geopolitične razmere. »Vlagatelji budno spremljajo razvoj dogodkov zaradi napetosti v Iranu, saj naj bi bile po poročanju Times of Israel ZDA prepričane, da je napad na Izrael neizbežen, kar je predsednika ZDA Joeja Bidna spodbudilo k sklicu sestanka v tako imenovani krizni sobi,« je dejal Kozole.

Po njegovih pojasnilih slovenski delniški trg za dogajanja po svetu ni imun. »V zadnjih petih, desetih letih je zaradi širšega kroga vlagateljev, domačih in tujih skladov, malih vlagateljev itn., postal učinkovitejši in se na dogodke hitro odzove. Res pa je tudi, da zaradi plitvejše knjige naročil lahko kdaj, vsaj začasno, pretirano odreagira,« je dodal Kozole.