Erwin Müller sodi v krog najbogatejših Nemcev, Forbes je njegovo premoženje leta 2022 ovrednotil na 2,5 milijarde evrov. Danes 91-letni podjetnik iz Ulma že dolgo kuje načrt, kaj se bo po njegovi smrti zgodilo z njegovim drogerijskim imperijem. Ubral je zelo nenavadno strategijo.
Leta 2005 je na lovskem izletu spoznal malega podjetnika Andreasa J., njegovo ženo Stephanie in njegovega brata Albina J. Na lovu so se spoprijateljili, druženja z družino iz Allgäua so postajala vse pogostejša, na počitnice jih je milijarder občasno odpeljal z zasebnim letalom.
Leta 2015 jim je nemški kralj drogerij Müller predstavil nenavadno ponudbo: z ženo Anito jih želita posvojiti. Ozadje posvojitve naj bi bil spor s sinom Reinhardom. S posvojitvijo bi se za tri četrtine zmanjšal obvezni delež, ki bi ga po določilih nemškega dednega prava podedoval danes 64-letni biološki sin. Andreas, Stephanie in Albin J. so sprejeli ponudbo premožnega prijatelja. Ko so leta 2016 uradno postali Müllerjevi posvojenci, so bili stari 57, 34 in 51 let.
Odpovedali so se polmilijardni dediščini
V postopku posvojitve so podpisali sporazum, s katerim so se prostovoljno odpovedali obveznemu dednemu deležu, ki bi znašal približno pol milijarde evrov. Müller naj bi jim tedaj obljubil, da jim bo namesto tega vsakih deset let izplačal po 400.000 evrov. In da jim bo prepustil počitniško hišo na Majorki. Vendar milijarder, trdijo posvojenci, svojih obljub ni izpolnil v celoti.
Junija 2023 so vložili tožbo na deželno sodišče v Ulmu. Terjali so razveljavitev sporazuma, v katerem so se prostovoljno odrekli Müllerjevi zapuščini. V tožbi so trdili, da niso povsem razumeli, kaj so avgusta 2015 podpisali pri notarju. Na glavni obravnavi se je Müller izgovarjal, da je trojico lovskih prijateljev posvojil izključno iz naklonjenosti in zaupanja. Njegova soproga Anita je trdila, da bi bilo ogroženo življenjsko delo njenega moža, če se posvojenci ne bi odrekli obveznemu dednemu deležu. Müllerjev odvetnik je posvojencem v sodni dvorani očital pohlep in zanikal trditev, da bi jim Müller kaj obljubil.
Tokratna sodba je šokirala tožnike. Sodni senat je namreč zavrgel njihovo tožbo. Prepričljivih dokazov, da bi bili ob podpisu pogodbe zavedeni, sodišče ni prepoznalo. Prav tako so bili tožniki dovolj stari in ekonomsko pismeni, da so razumeli pravne posledice sklenjenega sporazuma. Opustitev obveznega dednega deleža ni nemoralna. Nič nenavadnega ni, da se v primeru posvojitve odraslih podpiše odpoved dedovanja, je ob razglasitvi sodbe še povedala predsedujoča sodnica. Zakonca Müller se nista udeležila razglasitve sodbe.
Sodba dokazuje, da so bili očitki tožnikov zoper zakonca Müller napačni, je dejal Müllerjev odvetnik Anton Steiner. »Notarsko overjena odpoved dednemu deležu je bila povsem običajna procedura, ki je pogosta pri posvojitvah odraslih, predvsem v podjetniških družinah.«
Iščejo financerja za pritožbeni postopek
Razsodba ima težke finančne posledice za posvojence: soočeni so namreč s plačilom sodnih stroškov in honorarjev odvetnikov. Časnik Bild je skupni znesek ocenil na 1,1 milijona evrov. Sodba še ni pravnomočna. »Seveda se bomo pritožili in se še naprej borili za pravico,« je po sodbi dejal odvetnik posvojencev Maximilian Ott. »Predpogoj je, da se za drugostopenjsko najde financer. Moje stranke si ne morejo privoščiti plačila sodnih stroškov.«
Milijarderjev sin Reinhard Müller se je medtem že prostovoljno odpovedal dedovanju. Oče mu je izplačal trimestno milijonsko vsoto in sestavil zapleteno lastniško konstrukcijo, ki naj bi tudi po smrti zagotavljala nemoteno delovanje verige drogerij Müller, ki ima okoli 35.000 zaposlenih in več kot 900 poslovalnic po Evropi.
