Ameriška centralna banka (Fed) je na sredinem zasedanju pričakovano ohranila obrestne mere nespremenjene. Kljub pričakovani odločitvi pa je za vznemirjenje med udeleženci finančnih trgov poskrbel guverner Fed-a, Jerome Powell, ki je dal jasno sporočilo, da bodo obrestne mere ostale na višjih ravneh dlje od pričakovanj trgov. To se kaže tudi v napovedih članov odbora Fed, ki za konec leta 2024 napovedujejo obrestno mero v višini 5,1 %, kar je za 0,5 odstotne točke več od junijske projekcije. Ključno vlogo pri tem igra robusten trg delovne sile. Po zadnjih podatkih je število novih zahtevkov za brezposelne naraslo za 201.000, kar je najnižja vrednost v zadnjih 8 mesecih. Nelagodje med vlagatelji je bilo opaziti tudi na obvezniških trgih. Zahtevana donosnost na 10-letno ameriško državno obveznico se je po objavi podatka približala 4,5 %, kar predstavlja najvišjo raven od leta 2007, teden pa je končala 12 bazičnih točk višje pri 4,44 %. Dobre novice o stanju ameriškega gospodarstva še naprej predstavljajo kost v grlu finančnih trgov, saj predstavljajo izziv v boju z inflacijo in pomenijo nevarnost za dlje časa trajajoče obdobje višjih obrestnih mer.
Na stari celini se zdi, da restriktivna monetarna politika počasi kaže rezultate. V Veliki Britaniji je jedrna inflacija poskrbela za presenečenje, saj je le ta za avgust na letni ravni pokazala rast v višini 6,2 %, kar je bilo bistveno pod pričakovanji analitikov (6,7 %). Odvisnost centralnih bankirjev od sprotnih makroekonomskih podatkov se je pokazala v odločitvi angleške centralne banke, da ohrani obrestne mere nespremenjene, kar je bilo v nasprotju s pričakovanji trgov. Valutni trgi so mnenja, da je angleška centralna banka preveč neodločna pri boju z inflacijo, ki še vedno bistveno presega ciljna 2 %. Odraz tega je tečaj funta, ki je napram ameriškemu dolarju dosegel 6-mesečno dno. V evroobmočju je jedrna inflacija na letni ravni ostala nespremenjena pri 5,3 % glede na prejšnji mesec, kar je spodbudno, a na drugi strani vrednost kompozitnega nabavnega indeksa (PMI) pri 47,1 še četrti mesec zapored ostaja v območju, ki nakazuje na krčenje gospodarske aktivnosti. Sol na rano je dodala še odločitev Rusije o prepovedi izvoza dizla za nedoločen čas, ki bi lahko bistveno premešala karte na naslednjem zasedanju ECB. Prepoved izvoza bi lahko v času, ko so zaloge dizla na nizkih ravneh, pomenila dodatne pritiske na cene nafte, ki bi se lahko približala psihološki meji 100 USD za sodček. Evropa je zaradi energetske odvisnosti bistveno bolj izpostavljena gibanjem cen nafte kot ZDA. Ključnega pomena bo tudi muhasto vreme, saj ob mrzli zimi za Evropo obstaja nevarnost, da bo inflacija pod pritiski višjih cen energentov. To se odraža tudi na zahtevani donosnosti na referenčno 10-letno nemško državno obveznico, ki je na najvišjih ravneh od leta 2011.
V deželi vzhajajočega sonca centralna banka v luči negotovih gospodarskih napovedi ohranja obrestne mere nespremenjene. Kljub rahlemu porastu inflacije za 0,1 odstotne točke na letni ravni pa je ta po mnenju Kazua Uede še vedno na trhlih temeljih. Japonska centralna banka ostaja z ekspanzivno monetarno politiko še naprej osamelec med centralnimi bankami. Vrednost jena posledično še naprej izgublja proti ameriškemu dolarju in je že blizu psihološke meje 150 USD/JPY, ki bi lahko sprožila intervencijo japonske centralne banke na valutnih trgih.
