Med delavci koprskega Cimosa, ki proizvaja sestavne dele za avtomobilsko industrijo, je dokončno počilo, zato so za jutri napovedali opozorilno stavko, ki bo od poldneva trajala dve uri. Kot je pojasnil Aleš Hoge, predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) za Kraško, Notranjsko in Obalo ter strokovni sodelavec Cimosovega sindikata, so stavko napovedali že marca, a so jo nato zamrznili.
»Takrat je bila imenovana delovna skupina, ki naj bi se dogovorila, da se najnižja osnovna plača izenači z minimalno in da se ostale plače zaposlenim sorazmerno povečajo. Poleg tega smo si prizadevali za začetek pogajanj o novem plačnem modelu,« je dejal Hoge. Toda dogovorili se niso niti o dvigu plač niti o novem plačnem modelu, je razočarano dejal in poudaril, da je ob napovedi stavke vodstvo Cimosa odpovedalo podjetniško kolektivno pogodbo. V preteklem letu se je Skei z vodstvom Cimosa dogovoril, da se bodo plače namesto junija lani za šest odstotkov marca letos povečale za deset odstotkov, julija pa še za sedem odstotkov, kar so uresničili. Kljub povišanju osnovnih plač pa še vedno okoli 240 delavcev prejema minimalno plačo oziroma dodatek do minimalnih plače, je pojasnil Hoge.
Po njegovih besedah zaposleni zahtevajo, da se najnižja osnovna plača v koprski družbi izenači z minimalno, preostale plače pa bi se morale sorazmerno povišati. Zahtevajo tudi, da se delovna mesta ponovno ovrednotijo, tako da se bodo zaposlenim, ki delajo na enakem delovnem mestu, osnovne plače izenačile.
Po pojasnilih Aleša Hogeta so si v sindikatu prizadevali, da bi vodstvo Cimosa jasno povedalo, kaj se bo glede na informacije o načrtovani selitvi proizvodnje iz Slovenije v prihodnje dogajalo s proizvodnimi lokacijami v Senožečah, Vuzenici in Mariboru. »Rečeno nam je bilo, da bodo o načrtovani selitvi proizvodnje delavci obveščeni skladno z zakonom,« je dodal Hoge. Da v Cimosu, ki je dve leti posredno v lasti nemškega finančnega sklada Mutares, katerega delnice kotirajo na frankfurtski borzi (Mutares je Cimos prevzel od italijanskega finančnega sklada Palladio Finaziaria), načrtujejo selitev proizvodnje v srbsko Kikindo, smo pred časom razkrili prav v Dnevniku.
Vodstvena posadka načrtovane selitve zaposlenim ne pojasnjuje. Po neuradnih podatkih jim je dala vedeti le, da bo treba izboljšati dobičkonosnost in da ima Slovenija najdražjo delovno silo v državah, v katerih ima Cimos svoje tovarne. Priprave za selitev nekaj proizvodnih linij iz tovarne v Senožečah v Kikindo so se že začele, ena tovarna pa bo prodana. V Cimosu so v letnem poročilu razkrili, da se julija sklenjena predpogodba s podjetjem Jeco, ki je del skupine Mutares, nanaša na prodajo opreme tovarne v bosanskem Novem Travniku. Poleg prodaje opreme je do konca leta predvidena tudi selitev celotne proizvodnje iz Cimosove tovarne v BiH.
Negativni kapital
S podrobnimi načrti o selitvi proizvodnje iz Slovenije so po naših podatkih seznanjene banke upnice, s katerimi se Cimos dogovarja o reprogramiranju posojil, kar smo prav tako razkrili v Dnevniku. V svojem letnem poročilu so v Cimosu navedli, da so se z bankami upnicami konec julija dogovorili o mirovanju finančnih obveznosti v višini 46,7 milijona evrov do konca septembra, z možnostjo podaljšanja do konca leta 2024. V tem času pa se bodo z bankami poskusili dogovoriti o reprogramiranju obstoječih obveznosti. Po naših podatkih v letošnjem letu v plačilo zapade manjši del tega zneska, celoten pa v treh letih; v Cimosu si prizadevajo, da bi ga reprogramirali za desetletno obdobje. Celotne finančne obveznosti skupine Cimos so 31. decembra lani znašale 70,67 milijona evrov, od katerih jih je bilo 57,1 milijona evrov kratkoročnih, se pravi z zapadlostjo do enega leta.
Stanje kapitala v Cimosu bi lahko bilo skrb zbujajoče. Od konca leta 2022 do konca leta 2023 se je Cimosov kapital znižal za kar 14,8 milijona, na okoli 923.000 evrov, negativni kapital skupine Cimos pa se je v preučevanem obdobju povečal s 13,24 milijona na 47,83 milijona evrov. To pomeni, da bi v primeru stečaja, upoštevaje bilančne vrednosti premoženja, toliko sredstev zmanjkalo za poplačilo upnikov. Po neuradnih podatkih je izgubarsko poslovanje načrtovano tudi v letošnjem letu, ko naj bi se prodaja skrčila za približno tretjino. V preteklem letu je skupina Cimos ustvarila 196,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je v primerjavi z letom 2022 predstavljalo rast za skoraj enajst odstotkov.
Vključno s 30 agencijskimi delavci je skupina Cimos konec lanskega leta zaposlovala dobrih 2200 delavcev, od tega 545 v Sloveniji, po neuradnih podatkih jih je trenutno zaposlenih okoli 500. Na novinarska vprašanja v Cimosu do zaključka redakcije niso odgovorili.
