Veleprodajne cene električne energije na borzah po Evropi so v dneh pred novim letom strmoglavile. Potem ko so več mesecev vztrajale na rekordnih ravneh, v Sloveniji so bile celo med najvišjimi v Evropi, je zaključek leta prinesel preobrat. Zadnji dan lanskega leta so cene za dan vnaprej na slovenski borzi znašale 10 evrov za megavatno uro, v Avstriji pol manj in na Hrvaškem polovico več, v Švici je megavatna ura stala sedem evrov, v Španiji tri, v Franciji štiri in na Portugalskem dva evra, v Nemčiji in na Češkem pa je imela megavatna ura celo negativno vrednost, –1 oziroma –2 evra. Nekoliko višje cene so vztrajale na vzhodu Evrope, a še zmeraj drastično pod tistimi, ki smo jih bili vajeni vse od jeseni naprej. Cene so drastično padle po vsej Evropi, z dvema izjemama – Italijo in Grčijo, je razvidno iz podatkov na portalu euenergy.live, ki zbira podatke nacionalnih borz za električno energijo.
Za primerjavo povejmo, da so bile borzne cene električne energije v Sloveniji od letošnje pomladi med najvišjimi v Evropi, konec avgusta celo najvišje. Še v začetku decembra je borzna cena elektrike za dan vnaprej vztrajala pri 213 evrih, kar je našo državo uvrstilo v zgornjo tretjino lestvice držav z najvišjimi cenami te dobrine.
V sredini decembra pa je Slovenija znova pristala na vrhu lestvice evropskih držav z najvišjimi cenami: megavatna ura je stala 450 evrov. Višje veleprodajne cene so bile takrat denimo v Belgiji (467 evrov), malenkost nižje pa v Švici (430 evrov za megavatno uro). Danes cena elektrike na slovenskem veleprodajnem trgu znaša četrtino te vrednosti. Tudi terminske cene elektrike so drastično padle: na nemški borzi elektrike EEX so se vse od božičnih praznikov povprečne cene elektrike gibale med 200 in 250 evri za megavatno uro in so bile primerljive s cenami maja lani, potem pa so julija poletele v nebo.
Kaj se je torej zgodilo?
»Nizke cene so v veliki meri posledica kombinacije tradicionalno nižjega odjema v tem obdobju in izjemno toplega vremena ter rekordnih temperatur po vsej Evropi. Posledično je večina držav beležila porabo električne energije daleč pod pričakovanji, kar je cene potisnilo močno navzdol,« so pojasnili na Elesu. Decembra zaradi nižje gospodarske aktivnosti cene elektrike tradicionalno padejo, gre torej za pričakovan, vsakoletni pojav, ki pa je letos zaradi padca temperatur še občutnejši. »To je običajno edino obdobje, ko tudi na slovenskem trgu z električno energijo v posameznih urah beležimo tako imenovane negativne cene na borzi, kar pomeni, da kupec dobi plačano za prevzeto električno energijo, prodajalec pa mora plačati, da lahko proizvaja,« so dodali. Podobno torej kot v Nemčiji ali na Češkem.
Teoretično smo nižjim cenam priča v obdobjih, ko ponudba bistveno presega porabo. Cene električne energije se namreč oblikujejo podobno kot cene drugih tržnih dobrin. V preteklosti so bila obdobja nizkih cen zelo odvisna od ugodnih hidroloških razmer jeseni in spomladi. »S pospešeno gradnjo in integracijo obnovljivih virov v evropskem prostoru pa sta danes tudi veter in sonce zelo pogosta dejavnika, ki vplivata na oblikovanje cene. Vse skupaj lahko pojasnimo z besedo pričakovanja. Če denimo decembra pričakujemo povprečno temperaturo –3 stopinje, na koncu pa se izkaže, da je bila temperatura +10 stopinj Celzija, bo to vplivalo na to, da se bo cena oblikovala bistveno nižje, kot je bilo pričakovano. Proizvajalci in dobavitelji se bodo namreč soočali s presežki neporabljene energije in jo bodo ponudili na trgu,« so pojasnili na Elesu.
Grčija in Italija, kjer cene ves čas vztrajajo na visoki ravni, sta izjemi in težko primerljivi z drugimi v Evropi, dodajajo v Elesu. »Za obe je značilno, da njuna proizvodnja v veliki meri temelji na fosilnih gorivih. Sploh Italija v obdobjih izjemno nizke porabe, ki bi jo lahko v veliki meri pokrili s poceni uvozom in s tem znižali ceno na trgu, tega ne zmore realizirati v večji meri. Za normalno tehnično obratovanje omrežja morajo namreč »prisilno« delovati nekatere dražje elektrarne.
Tudi cene plina strmoglavile
Povsem enak trend se je zgodil na plinskem trgu. Cene zemeljskega plina so v Evropi začele padati zadnje dni minulega leta. Na londonski borzi ICE je bilo treba za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo februarja odšteti manj kot 750 dolarjev za 1000 kubičnih metrov oziroma okrog 70 evrov za megavatno uro, kar je polovico nižja cena kot pred mesecem dni in najnižja cena po lanskem februarju, ko je Rusija napadla Ukrajino in so cene eksplodirale.
Cene plina so se prav tako kot cene elektrike začele občutno zniževati sredi decembra 2021, medtem ko je bil cenovni rekord s skoraj 346 evri za megavatno uro dosežen lani avgusta. Takrat je Rusija začela pospešeno zmanjševati dobave EU. Proizvodnja plina ruskega energetskega podjetja Gazprom se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšala za petino.
Na padec cen plina prav tako vplivajo nadpovprečne temperature, ki naj bi se po napovedih nadaljevale še vsaj ves prihodnji teden, in polna skladišča plina v državah članicah EU, ki so trenutno zapolnjena 83-odstotno. Nedvomno na ceno plina vpliva tudi dejstvo, da so si mnoge države zagotovile alternativne dobave mimo Rusije. Tudi v Slovenijo je v začetku leta začel pritekati alžirski plin.
