Kaj si moški mislijo o ženskah in avtomobilih, je slikovito pokazal film Moj bratranec Vinny (1992). V filmu tedaj 27-letna Marisa Tomei igra frizerko Mono Liso Vito. Splet okoliščin jo pripelje na sodišče, kamor jo obramba pokliče kot »strokovnjakinjo za splošne avtomobilske zadeve«. Seveda nihče ne verjame, da ima mlada frizerka kaj pametnega povedati o avtomobilih. Tožilec želi njeno verodostojnost preveriti z vprašanjem o vžigu Chevroletovega bel aira iz leta 1955 s 5,7-litrskim motorjem. Mona Lisa Vito s svojim poznavanjem »avtomobilskih zadev« navzočim zapre usta, ameriško akademijo filmske umetnosti in znanosti pa tako zelo presune, da Marisi Tomei leta 1993 podeli oskarja za najboljšo žensko stransko vlogo. Za nameček se v tistem hipu generacije mladcev zaljubijo v Mariso Tomei. Ženske, ki se zares spoznajo na avtomobile, so za moške kot samorogi. V resnici niso tako redke. Prav tako ne gre za sodoben pojav.
Iznajdljive, a pogosto spregledane
Zgodovinsko so bile ženske sicer bolj v podporni vlogi, skladno s slavno krilatico, da za vsakim uspešnim moškim stoji dobra ženska. Tako je bilo tudi leta 1885, ko je Karl Benz izdelal prvi avtomobil. Žena Bertha Benz je njegov projekt finančno podprla, leta 1888 pa si ga je kot prva drznila uporabiti za sodobne namene. Njena 96 kilometrov dolga pot iz Mannheima v Pforzheim na obisk k mami je bila namerna demonstracija, česa je sposoben Benzov izum. Ta je bil sprejet z zvrhano mero sumničavosti. Med potjo je morala Bertha Benz igrati vlogo mehanika, ob vrnitvi domov pa je možu predala tudi seznam potrebnih nadgradenj. Med drugim dodatno prestavo za lažjo vožnjo v klanec. Zavorne obloge pa je ob pomoči čevljarja »izumila« že na poti.
Ženska vloga pri nadgradnji avtomobila se je nadaljevala leta 1893, ko je Američanka Margaret A. Wilcox ugotovila, da se potniki v avtomobilu lahko grejejo s toploto, ki jo proizvaja motor. Svoj izum avtomobilskega gretja je tudi patentirala. Leta 1903 je Američanka Mary Anderson izdelala prve ročne brisalce za vetrobransko steklo. Leta 1917 je električno različico brisalcev patentirala Američanka Charlotte Bridgwood. Žal njihovi izumi niso prinesli finančnega uspeha, saj avtomobili tedaj v ZDA še niso bili pretirano razširjeni, svet pa je bil tudi veliko bolj naklonjen poslovnežem moškega spola. Ford je nekoliko predelan izum Wilcoxove sicer vključil v svoje avtomobile leta 1929 na veliko zadovoljstvo potnikov, a do tedaj je njen patent že zdavnaj potekel. Podobne izkušnje so imele tudi druge inovatorke v svetu avtomobilizma in širše.
Po začetku druge svetovne vojne so se stvari počasi začele spreminjati. V Evropi je v petdesetih in šestdesetih letih pomembno vlogo pri razvoju varnosti avtomobilov imela švedska fizioterapevtka Margit Engellau, ki je bila »po naključju« žena izvršnega direktorja Volva Gunnarja Engellaua. »Margit Engellau se je pri svojem delu srečala z mnogo ljudmi, ki so se poškodovali v avtomobilskih nesrečah,« pojasnjuje šef zapuščine podjetja Volvo Hans Hedberg. »Ob koncih tedna se je z možem udeleževala večerij z drugimi zaposlenimi pri Volvu in z njimi delila izkušnje iz bolnišnice. Razumela je, da je bilo v avtomobilih treba nekaj spremeniti za večjo varnost vratu in glave. Ko se danes ozremo v preteklost in ugotovimo, kako napreden je bil Volvo pri varnosti v prometu in ob nesrečah, se moramo spomniti na Margitino rešitev.«
Preboj na oblikovalskem področju
Še bolj neposredno prepoznan prispevek k avtomobilom so imele ženske na drugi strani luže. V Parizu živeča Nemka Helene Rother je po nacistični okupaciji Francije pobegnila v ZDA, konec leta 1942 pa je pri General Motors začela delati kot prva avtomobilska oblikovalka. Odgovorna je bila za notranjo opremo. Bila je goreča zagovornica za dvig standardov pri notranji avtomobilski opremi, o ženskah v industriji pa je leta 1949 slavno rekla: »Celo vojska je pred industrijo pri zaposlovanju nadarjenih žensk.« Leta 2020 so Helene Rother vključili v hram slavnih ameriškega avtomobilizma. O njej so povedali: »Bila je ena redkih žensk, ki jim je uspelo v moškem poklicu v obdobju, ko velika večina žensk niti ni mogla videti steklenega stropa. Ta je bil namreč skrit za jeklenimi vrati.«
V naslednjih desetletjih so se ženskam počasi odpirala vrata, zlasti v oblikovalskih vodah. Tako je leta 1986 Mimi Vandermolen pri Fordu postala prva ženska, ki je oblikovala avtomobil. Njen taurus je z aerodinamično zunanjostjo in ergonomsko kabino postal velik poslovni uspeh in skoraj sam rešil podjetje, ki se je pred tem utapljalo v poslovnih neuspehih. Mimi Vandermolen je pozneje postala odgovorna za dizajn zunanjosti in notranjosti vseh malih avtomobilov ameriškega Forda. Ko se boste naslednjič slinili ob surovi moškosti druge generacije mustanga iz leta 1974, pa vedite, da je omenjena oblikovalka sodelovala tudi pri njegovem dizajnu. Zlasti zunanjem. Ne bi smelo presenetiti, da ženske vedo, kaj privlači moške.
Sonja Gole kot znanilka večjih sprememb
Na prevzem najvišjih položajev v avtomobilski industriji je bilo treba še nekoliko počakati. Del te zgodbe se je zgodil tudi v Sloveniji. Leta 1996 je Sonja Gole postala generalna direktorica Adrie Mobila. V turbulentnih časih, ko na trgu ni bilo najlažje, ji je uspelo utrditi podjetje in ga dvigniti med najuglednejše proizvajalce v evropski panogi počitniških vozil. Na vrhu podjetja je ostala 28 let, do upokojitve. Pod njenim vodstvom je Adria Mobil proizvodnjo povečala za petkrat.
Pri največjih svetovnih znamkah so ženski krmilo prvi prepustili pri Citroënu, ko je leta 2014 položaj predsednice uprave zasedla Angležinja Linda Jackson. Leta 2021 je prevzela vodenje Peugeota in to družbo vodi še danes. V avtomobilsko industrijo je vstopila pri Jaguarju leta 1977 kot računovodkinja. Sicer ni največja podpornica ženskih kvot, podpira pa platforme, ki ženskam omogočajo, da si delijo izkušnje in podporo. Sicer pa prisega na trdo delo, samozavest in zapuščanje cone udobja. Poziva, naj ženske ne opustijo ambicij in naj se poskušajo pri delu zabavati.
Leta 2014 so z žensko roko na krmilu poskusili tudi pri podjetju General Motors. Podobno kot priljubljena frizerka iz uvoda članka je tudi Mary Barra odraščala v avtomobilski družini. V GM je prišla leta 1980 ter kot 18-letna praktikantka pregledovala odbijače in pokrove motorja. Od tedaj je minilo že 44 let, nekdanja praktikantka pa je že 11. leto na čelu podjetja. Je velika zagovornica vključevanju žensk v industrijo. »Imejte stališče. Nič ni narobe, če se skupina odloči, da ne naredi tega. Morate biti slišane. Morate imeti glas,« mladim ženskam na delovnem mestu svetuje Mary Barra. Če se ljudje ob ženskem glasu o avtomobilih ne bi čudili, Marisa Tomei danes verjetno ne bi imela oskarja.
