Družinsko podjetje Riko Ekos je največji zaposlovalec v občini Loški Potok, kjer imajo sedež. Njihov tim šteje 54 zaposlenih. Čeravno so z družbeno odgovornostjo vpeti v lokalno okolje, pa so izrazito izvozno naravnani – okoli 80 odstotkov prodajo čez mejo. S proizvodnjo strojev za predelavo odpadkov dodatno bogatijo tradicionalno proizvodnjo opreme za vzdrževanje cest. Odmevna je tudi njihova nemška referenca: frankfurtsko letališče. Za letališče izdelujejo opremo za čiščenje snega in sisteme za posipanje površin v zimskem času. Direktor Aleš Knavs na vprašanje, kako so vzpostavili sodelovanje s tem največjim in najprometnejšim letališčem v Nemčiji, tretjim v Evropi in enajstim na svetu, skromno odvrne: »Z našim partnerjem iz Nemčije smo razvili prilagojene proizvode za njihove specifične potrebe.« V podjetju namreč stavijo na dobre odnose – ti preraščajo tudi v sodelovanje pri oblikovanju tehnoloških zahtev in razvoju na podlagi uporabniških izkušenj.

Na ramenih očetov

Ko je direktor Knavs lani prevzel priznanje gazela dolenjsko-posavske regije v dvorani Univerze v Novem mestu, je poudaril, da je uspeh pomenil »veliko odrekanja in malo prostega časa. Nagrada je tudi za mojega očeta, ki je začel v podjetju.« Riko Ekos vodi namreč druga generacija. Vsa družinska podjetja imajo svoj ustroj, a marsikaj jim je tudi skupno. »Največja razlika je v organizacijskih strukturi in odločanju. V našem podjetju je zelo enostavna organizacijska struktura s samo eno ravnjo hierarhije. Nedružinska podjetja imajo običajno več ravni. Pri nas se odločitve sprejemajo hitro, v nedružinskih pa je postopek odločanja običajno počasnejši.« In kaj je v njegovih očeh prednost družinskega podjetja? »Moč odločanja v eni osebi oziroma malo število odločevalcev, fleksibilnost in lažje prilagajanje razmeram na trgu.«

Če hoče podjetje postati gazela, mora imeti večjo rast, ne le v prihodkih, temveč in predvsem tudi v napredku in razvoju. Vlaganje v celovit razvoj mora postati trajen način poslovanja. Priznanje gazela jim zato pomeni predvsem motivacijo za nadaljnje delo in »dokaz, da smo v preteklosti dobro delali«. Kako torej zrejo na rast? »Rast je pomembna, še pomembnejša pa je zdrava oziroma vzdržna rast. Če je rast podjetja prehitra, obstaja tveganje, da podjetje oziroma zaposleni niso več sposobni obvladovati procesov in lahko pride do negativnih posledic prehitre rasti, v skrajnosti celo propada podjetja.« Da te bojazni v Riko Ekosu ni, pa kažejo tudi rezultati. Leta 2023 je znašala dodana vrednost na zaposlenega 80.380 evrov – zgolj za primerjavo, povprečna dodana vrednost v Sloveniji je leta 2023 znašala 61.003 evrov. »Naše podjetje je imelo 31 odstotkov višjo dodano vrednost od povprečja v Sloveniji,« ponosno povzame Knavs. Tudi plače so vselej aktualna tema. »Povprečna bruto plača znaša 2572 evrov. Leta 2023 je znašala povprečna plača v Sloveniji 2220 evrov. To pomeni, da je bila plača v našem podjetju boljša za 350 evrov oziroma 15,7 odstotka.« In načrti za prihodnost? Četudi opažajo prodiranje azijskih tekmecev, upravljajo tveganja tako, da investirajo v visokotehnološko opremljenost, ob budnem spremljanju potreb kupcev. Njihov cilj za bodočnost je jasna: povečati avtomatizacijo proizvodnih procesov.