Kot je v nagovoru zbranim gostom v Sokolskem domu dejal Miran Lesjak, odgovorni urednik časnika Dnevnik, je projekt Gazela zagotovo najbolj znana znamka slovenskega podjetništva, gazele pa niso samo najboljše med hitrorastočimi podjetji. »Gazele so družbeno odgovorna podjetja, ki so s svojimi zaposlenimi v socialnem partnerstvu, so inovativna, razvijajo svoje produkte, storitve ali poslovne modele. Rastejo hitro, vendar tudi trajnostno. Med podobnimi projekti v Sloveniji je to pravzaprav edini, ki temelji na regionalnem principu; da podjetje postane zlata gazela, mora najprej postati regionalna gazela v eni od šestih regij, katerih meje se v nekaterih primerih povsem ujemajo z mejami zgodovinskih slovenskih pokrajin in v nekaterih ne.« Zato bomo prihodnje leto izvedli nekaj popravkov na našem zemljevidu gazel, je napovedal in nadaljeval, da so med slovenskimi regijami razvojne razlike, zaradi tega pa je tudi tudi poslovna uspešnost podjetij različna. Tudi s tega vidika bi bilo smiselno, da se državna uprava teritorialno razmeji na pokrajine, kajti če bi jih imeli, kot pravi ustava, bi lažje sprejemali kakovostne razvojne odločitve, stopnja centralizacije države pa bi bila nižja, je navedel. »Časnik Dnevnik je izrazito naklonjen decentralizaciji. Ponosen sem, da so tudi gazele del tega zgleda in tako zasnovane izražajo zaupanje v razvojni potencial slovenskih podjetij.«
Regija polna dobrih podjetij
V nadaljevanju je Jadranka Švarc, direktorica GZS Regionalne zbornice Gorenjska, nagovorila predstavnike nominiranih podjetij kot najboljše v regiji. »Ne glede na to, katero podjetje bo zlata, srebrna in bronasta gazela, vsi ste zame zlati, kajti Gorenjska je res polna dobrih podjetij in dobrih podjetnikov. Je ena boljših oziroma razvitejših regij; imamo močno gospodarstvo, močna podjetja, tudi tukaj na loškem koncu.« Nominirancem je čestitala in jim zaželela še veliko gazeljih skokov, da bodo uspešni tudi v prihodnosti. Gostom prireditve je dobrodošlico zaželel tudi podžupan Škofje Loke Robert Strah, ki je poudaril, da ima občina razvito družbeno infrastrukturo in bogato zgodovinsko dediščino, obenem pa se ponašajo tudi z razvitim gospodarstvom. »Veseli me, da ima gospodarstvo v lokalni skupnosti odlično podporo šolskega sistema prek vajeništva, srednješolskega, višješolskega in tehničnega izobraževanja, kar daje celotni regiji odlično podlago za razvoj podjetništva in gospodarstva. V Škofji Loki imamo kar nekaj gazel, predvsem pa me veseli dejstvo, da tako gospodarstvo kot javna sfera zelo dobro sodelujeta, kar se kaže tako v organiziranosti oziroma statusu občine ter razvoju podjetništva kot družbeni klimi.« Vsem trem podjetjem je zaželel veliko poslovnih uspehov.
S čim se ukvarjajo nominirana podjetja? Caretronic izdeluje pametne in interaktivne sestrske klicne sisteme, ki združujejo upravljanje zdravstvene nege, oskrbe in zdravstvene dokumentacije. V jeseniškem podjetju KOV izdelujejo jeklene konstrukcije ter so mojstri varjenja barvnih in črnih materialov, strojegradnje, izdelave kompleksnih strojnih delov in projektiranja. Ob tem kot zunanji izvajalci vzdržujejo proizvodne linije poslovnih partnerjev. V škofjeloškem podjetju KNT pa se ukvarjajo s strojegradnjo. Posebej so specializirani za preizkušanje tesnosti. Kot je na vprašanje o tem, ali lokalna podjetja med seboj sodelujejo, odvrnil Andrej Kokalj, direktor KNT, poskušajo s tem, kar delajo, podpirati tako zaposlene kot sodelavce in tudi lokalno skupnost. Anže Mrak, direktor podjetja KOV, je nadaljeval, da ima bližina podjetij pri sodelovanju vsekakor pomembno vlogo. Dobro sodelujejo in si med seboj pomagajo, »pa tudi Slovenija je tako majhna, da je dela za vse, čeprav si včasih preveč konkuriramo in s tem zbijamo ceno«. Kot je dodal, lahko pri drugih podjetjih vidijo, kaj vse je treba narediti, da so uspešna, in jim ta uspeh tudi privoščijo. Kaj pa sogovorniki pravijo o pregovorni slovenski nevoščljivosti? Po mnenju Andreja Kokalja je majhna mera te v redu in vodilo k napredku – da si želiš nekaj več in vlagaš energijo v to, da rasteš, si uspešen, prepoznaven in rešuješ probleme.
Prilagodljivi gospodarskim razmeram
Novice o gospodarstvu, ki prihajajo iz tujine, niso najboljše. Naročila upadajo, gospodarska aktivnost se ustavlja, vsi beremo o težavah Volkswagna. Ali podjetja to skrbi oziroma navdaja z nelagodjem? Jure Kokalj, direktor KNT, je v pogovoru z voditeljema Anjo Hlača Ferjančič in Antišo Korljanom povedal, da se to pozna pri kupcih. Odvisni so od večjih podjetij, je dodal: »Če oni niso uspešni, tudi mi nismo.« Za Caretronic morebitna kriza ni bistvena, je poudaril direktor Andraž Krajnc, »precej več je v naših rokah, čeprav smo vezani tudi na nemški trg«. Upad živahnosti na trgu se čuti, je dodal direktor KOV Anže Mrak, »se pa kot majhno podjetje hitro prilagodimo, najdemo nove kupce in smo optimistični, da bomo razmere uspešno prebrodili.«
Podjetje KNT je specialist za preizkušanje tesnosti. Njegove značilne stranke so lahko proizvajalci izdelkov ali polizdelkov, ki potrebujejo preizkus tesnosti oziroma da ne prepuščajo nekega medija, pravi Jure Kokalj, ki podjetje vodi skupaj z bratom Janezom. Na vprašanje, kako jima uspe ohraniti družinski oziroma bratski odnos, ko je na drugi strani njun poslovni odnos, odgovarja, da gre za dva značaja, a da znata pri dogovarjanju stopiti korak naprej ali nazaj ter v določenem trenutku sprejeti pravo odločitev. Podjetje Caretronic izdeluje sestrske klicne sisteme, ki so kot nekakšni kovčki z visokospecializirano elektronsko opremo. Kaj ta zmore, je razložil direktor Andraž Krajnc. Sistem je namenjen pomoči ljudem, ki so v bolnišnicah ali domovih za ostarele, je povedal in nadaljeval, da verjetno vsi poznamo gumb, s katerim prikličemo medicinsko sestro. Vendar Caretronicov sistem omogoča mnogo več, ker beleži tudi zdravstveno nego, aktivnosti, ki jih opravljajo sestre, čistilci, vzdrževalci in drugi. Ali je sistem poleg institucij namenjen tudi posameznikom, recimo ostarelim na domu, ki potrebujejo nadzor in nego? Tudi za starejše, ki doma živijo sami, razvijajo rešitve za priklic pomoči in prepoznavanje padcev oziroma vseh takih izrednih dogodkov, je navedel Krajnc.
Primanjkuje jim specifičnih kadrov
Podjetje KOV, ki domuje v prostorih jeseniške železarne, dela z jeklom – izdeluje jeklene konstrukcije in kompleksne strojne dele, ukvarja se s strojegradnjo in izdeluje težke stroje za različne industrije, od livarske in reciklažne do industrije izdelave embalaže. Na vprašanje, ali bodo iz proizvodnega nabora zaradi pomanjkanja delavcev umaknili nekatere izdelke, Anže Mrak odgovarja, da bodo zaradi preširokega spektra opustili del vzdrževanja in se bodo raje usmerili na projekte, pri katerih so tehnično dobri in bo tudi finančni izkupiček večji. Specifični kader je v podjetju težko dobiti, gre namreč za deficitarne poklice, pravi Mrak in navede, da pri pridobivanju mladih sodelavcev sodelujejo s srednjo šolo na Jesenicah. Sicer pa je sedanja kriza v Nemčiji po njegovem v določenem pogledu pozitivna, saj se posamezni kadri iz nje že vračajo domov. Tudi v podjetju KNT potrebujejo ljudi s poklici, ki jih sicer primanjkuje, to so predvsem strojniki, električarji in mehatroniki. Pri tem sodelujejo s srednjimi šolami in višjo šolo v Škofji Loki ter prek usposabljanj za dijake in študente najlažje dobijo nove zaposlene. V kolektiv vabijo predvsem delavce iz lokalnega okolja. V Caretronicu pa iščejo predvsem kadre z veliko znanja.
Nominirana podjetja so uspešna v svetovnem merilu in zelo dobro krmarijo med trenutnimi izzivi. Dobra podjetja so znana po tem, da so okretna, prilagodljiva in pogumna, kar je tudi značilnost gazel. Kako vidijo svojo prihodnost čez dvajset, trideset let? Takrat ne bomo več pritiskali na gumbe, saj bodo ti že sami vedeli, na kaj morajo pritisniti, se je v odgovoru pošalil Andraž Krajnc. Vsekakor pa podjetje v prihodnosti vidi v novih prostorih, in to prej kot v dvajsetih letih. Sicer pa bodo, kot pravi, še bolj razširjeni po svetu in nedvomno uspešni na največjih svetovnih trgih. Anže Mrak odgovarja, da v KOV precej vlagajo v posodobitev proizvodnje. Kot dodaja, želijo v prihodnosti delo pripeljati na tako raven, da bo prijaznejše do zaposlenih, saj je zdaj, posebno varjenje, fizično naporno. Sicer pa vidi prihodnost podjetja z delom za velike infrastrukturne projekte, ki ga digitalizacija in avtomatizacija ne moreta nadomestiti. V KNT so pred začetkom naložbe v nove prostore, je navedel Jure Kokalj, ki jim bodo omogočili širitev poslovanja – do kod, pa je odvisno od povpraševanja. V svoji niši preizkušanja tesnosti so dobro poznani in bodo v njej delali še naprej. »Delati moraš tisto, kar dobro znaš, tako si na tem področju lahko uspešen,« je sklenil.
