Prihodnje leto bo projekt Gazela praznoval 25 let. Kakšen družbeni odtis pušča v slovenskem prostoru?

Projekt Gazela je v slovenskem prostoru naredil velik pozitivni odtis ter ima pomemben vpliv na rast že delujočih in novih podjetij. Gazele smo zgled in motivacija malim in srednjim podjetjem, ki rastejo, se spuščajo v nove posle, delajo smele načrte ter jim je zelo pomembno, da v svojem okolju lahko vidijo uspešna podjetja, ob tem pa spremljajo, kaj so ta naredila za uspeh, da trajno dosegajo dobre rezultate. To je pomembna zgodba, ki jo širi projekt Gazela z izborom uspešnih hitrorastočih podjetij regijsko in na ravni Slovenije. Hkrati se širijo tudi zgodbe dozdajšnjih zlatih gazel, ki še vedno dosegajo dobre rezultate. Naša želja pri tem projektu je, da nimamo kratkoročnih zvezd, v ospredje želimo postaviti podjetja, ki dolgoročno dosegajo uspeh. Nova hitrorastoča podjetja, ki imajo tak zgled, prvič dobijo pogum, drugič dobijo informacije, predvsem pa vidijo, da se nekaj da in da so na pravi poti. Vse to je odtis, ki ga projekt Gazela in gazele puščamo v slovenskem prostoru. Tako pospešujemo rast in doseganje dobrih gospodarskih rezultatov.

Po čem se gazele razlikujejo od drugih podjetij in katere pozitivne zglede širijo s svojimi zgodbami?

Pomembno je, da so gazele zgled. V svetu Gazela poleg hitre rasti in ekonomskih rezultatov gledamo tudi druge lastnosti, ki jih mora imeti dobra gazela, zlasti pa zlata gazela Slovenije. To je, da ima spoštljiv odnos do vseh, s katerimi sodeluje, da se trudi za celovito kakovost poslovanja, da vlaga v razvoj in da ima za cilj doseganje nadpovprečnih rezultatov, za katere se je treba bolj potruditi. Če imaš v sebi odgovornost in poslovno etiko, se bolj potrudiš. Gazele, sploh zlate, so dolgoročno konkurenčne, kar pomeni, da vztrajajo, ves čas dosegajo dobre rezultate in se razvijajo. Pomembno je, da so usmerjene v prihodnost, ne le na doseganje kratkoročnih rezultatov, ter na to, kako komunicirajo oziroma koliko spoštovanja dajejo v te komunikacije in sodelovanje vseh pri nekem poslu. Potem je tu res velika odgovornost ne samo do naših kupcev, dobaviteljev in sodelavcev, ampak tudi do širše skupnosti, do države. Gazele čutimo, da smo odgovorne narediti in dati nekaj več. Tudi uspešne gazele smo šle skozi težka obdobja. Pomembno je imeti jasen cilj, vztrajati tudi takrat, ko je težko, in potrpeti, ker rezultati ne pridejo takoj.

Večina gazel, tudi zlatih, še vedno uspešno posluje, posamezne pa so sčasoma propadle ali pa imajo hude finančne težave, kot na primer EKWB, zlata gazela 2021.

Uspešnost zlatih gazel kažejo podatki. Imajo za 82 odstotkov višjo dodano vrednost na zaposlenega, kot je povprečje gospodarstva v Sloveniji, in za 55 odstotkov višjo povprečno plačo od slovenske. Večina zlatih gazel še danes uspešno posluje. Seveda gazele nismo nobeni čarodeji in tudi nam se zgodi, da se kje kaj zalomi. Zato je pomembno to, kar sem rekel že prej, ko se pojavi težava, moraš vztrajati, se pobrati in iti naprej. Ni problem, če ti nekaj časa ne gre, normalno je, da se v okolju, kjer delamo, srečamo s težavami. V težavah je treba pokazati odgovornost in vztrajati. Problem je, če kar obupaš ter s tem težave prenašaš na dobavitelje, kupce in sodelavce. To vrže slabo luč na podjetje. Nekatere gazele so se z leti preoblikovale, nekatere so zamenjale lastnike. Za zgodbo EKWB pa mi je strašno žal. Tudi v svetu Gazela se bomo morali iz nje kaj naučiti, in sicer da mora imeti podjetje, ki ga izberemo za zlato gazelo, za seboj dolgoročnejšo uspešnost in razvoj. Ob takratnem izboru so prevladali vzhičenost ob hitri rasti in odlični poslovni rezultati zadnjih dveh let, čeprav smo imeli tudi druge predloge za zlato gazelo, potem pa smo izbrali malce neposrečeno. Upam, da bo imel EKWB dovolj moči, da bo vztrajal, premagal težave in se pobral. Je pa res, da trenutne razmere pri njih mečejo slabo luč na celoten projekt Gazela.

Kakšno je okolje, v katerem danes delajo uspešna podjetja, in s katerimi izzivi se spopadajo?

Slovensko družbeno, gospodarsko in politično okolje pa tudi evropsko in globalne razmere so zelo zahtevni ter niso naklonjeni gospodarskim družbam in smelemu načrtovanju. Konkurenca na svetovnem trgu je zelo huda in čedalje zahtevnejša. V tem delu Evropske unije, kjer smo tudi mi, zelo hitro izboljšujemo življenjski standard, po drugi strani pa se naredi premalo, da bi imeli konkurenčnejše pogoje in da bi podjetja lažje tekmovala na globalnem trgu. Vsako resno podjetje pa mora tekmovati na svetovnem trgu, Slovenija je premajhna. V zadnjem obdobju, ko se zaradi različnih načrtov obnove, tudi popoplavne, vlagajo velika sredstva v te dejavnosti, se pojavljajo podjetja, ki bodo po mojem mnenju za nekaj let zacvetela, je pa vprašanje, kako bo naprej, če se v tem času ne bodo usposobila, da bodo konkurenčna na tujih trgih. V tujini se je treba spopasti s precej zahtevnejšimi razmerami kot doma, Evropska unija sprejema standarde, ki po eni strani zvišujejo stroške, po drugi strani pa premalo naredi za to, da bi evropska podjetja lažje tekmovala na svetovnem trgu in bila konkurenčnejša do ZDA, Kitajske in Indije. Največja težava je današnja globalna politika, ki se kaže v zdaj dveh vojnah pa še mogoče kakšnih manjših. To nas vse strašansko skrbi in po mojem negativno vpliva na odločanje, ali bi pogumneje razvijali podjetja ali ne, ker nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Tudi politične odločitve okoli tega, kakšne ukrepe bo sprejela Evropska unija proti Kitajski, in o uvedbi carin na evropske izdelke, o čemer govorijo Američani, so del političnih ukrepov, ki nas skrbijo. Če pa gremo v ožje okolje, v Slovenijo, so dobra podjetja premalo cenjena. Da so dobra tudi dolgoročno, je pomembno za državo, ker ustvarjajo veliko dodane vrednosti. Ne morem reči, da ljudje na gospodarskem ministrstvu in tudi vlada nimajo nobenega posluha za to, a si vzamejo premalo časa. Potem so tu še strankarske zdrahe in kakšne zadeve, na katere se obesi rumeni tisk, zato se po mojem mnenju preveč ukvarjajo z drugimi stvarmi. Pa tudi razmišljajo preveč kratkoročno. V vladi in predvsem na ministrstvih, kjer se ljudje ne menjajo tako kot vlada, bi morali biti tisti, ki zagotavljajo kontinuiteto naše, slovenske, konkurenčnosti, ki so dolgoročno odgovorni za razvoj države in uspešnost poslovanja gospodarstva. Tisti, ki pripravljajo zakone in ukrepe, imajo veliko odgovornost pri tem, kako se bo država razvijala. Vsi se morajo zavedati, da zagotavljanje različnih socialnih pravic in rasti življenjskega standarda temelji na uspešnem gospodarstvu, ki mora ustvariti potrebno rast in dovolj veliko dodano vrednost. Zato mora imeti konkurenčno poslovno okolje.

Podjetja se letos spoprijemajo s krizo zaradi upada prodaje na račun manjših investicij. Je to po vašem prehodno obdobje ali se morajo pripraviti na daljše obdobje negotovosti?

Ko gledam globalne razmere in ker dobro poznam avtomobilsko industrijo, v kateri dela naše podjetje, se ne da biti optimist, da bo prihodnje leto in še kakšno pozneje stabilnejše in bolj umirjeno. Krize tako na globalni kot na slovenski ravni so stalnica. Pravzaprav se vsako leto srečamo s kakšno krizo in je to že kar pravilo, zato je treba na to računati, ne vemo le, kaj kriznega nas čaka naslednje leto. Leta 2020 smo imeli covid, sledila je visoka rast cen surovin in osnovnih materialov, ko se je to umirilo, smo padli v veliko inflacijo, ki je naredila veliko škode. Sledila je skokovita rast cen električne energije in vseh surovin, kar je bilo povezano tudi z vojno v Ukrajini. Naše podjetje je bilo ob ogromno dohodka, ker smo električno energijo plačevali po precej višjih cenah, lani smo imeli poplave. Če me vprašate, ali bodo še krize, seveda bodo, ne vemo pa, kakšne bodo tokrat. Zato je pomembno, da smo podjetja usposobljena, da tudi v kriznih razmerah delamo dobro in da, ko je možnost, kar najbolj napredujemo. Zato tudi ne moreš reči, da si zadovoljen s 70.000 evri dodane vrednosti na zaposlenega, in greš malo »na dopust«, ampak je treba to raven vzdrževati in zviševati. Podjetje si mora ustvariti rezervo za težke čase, da lahko tudi v krizi izpolnjuje svoje finančne obveznosti. Ko pridejo hudi časi, nimaš časa za reševanje težav zaradi neplačil dobaviteljem ali neizplačil plač sodelavcem ter letati okoli bank, ampak moraš ves svoj čas in energijo usmeriti v reševanje poslovnih težav in povečevanje prihodkov. In če si v preteklosti dobro delal, gre to lažje.