V preteklem tednu so trgi pričakovali, da bo objava podatkov o inflaciji v ZDA vrhunec tedna, vendar so bili zasenčeni s strani bančnega sektorja, v katerem so se pojavile razpoke. Inflacija je sicer pričakovano nadaljevala padanje, vendar počasneje od pričakovanj. Svojo trdoživost je pokazala predvsem v storitvenem sektorju. Predstavljeni podatki, inflacija in podatki s trga dela, če jih pogledamo ločeno, bi pomenili, da bodo centralne banke še naprej dvigovale obrestne mere. Toda razpoke, ki so se pojavile v bančnem sektorju, nakazujejo, da bo najverjetneje prišlo do premora v dvigovanju prej, kot je bilo načrtovano. Dilema pred odločevalci ni enostavna, saj se z vsak dvigom obresti, pritisk na banke povečuje. Spomin na finančno krizo je še vedno precej svež in zato je tudi hiter odziv pristojnih inštitucij logičen. Kljub vsemu je evropski bančni ETF v šestih dneh izgubil slabih 15 odstotkov vrednosti. Ameriški ETF regionalnih bank je izgubil še nekoliko več – 27 odstotkov. Na drugi strani vidimo, kako se je del kapitala zatekel v državne obveznice, kar je potisnilo zahtevane donosnosti precej nižje. V teh dneh so se investitorji ponovno spomnili tudi na zlato, ki je sredi ponedeljka preseglo 2.000 dolarjev za unčo in je dobrih 10 odstotkov nad vrednostjo, pri kateri se je gibalo pred novicami iz bančnega sektorja.

Na energetskem trgu, ki je bil pred tem v središču pozornosti, se situacija še naprej umirja. Nizozemske terminske pogodbe za prvi mesec, ki so evropsko merilo za plin, se te dni gibljejo malo nad 40 EUR za megavatno uro, kar je več kot 87 odstotkov pod rekordno ceno, doseženo avgusta in 53 odstotkov pod ceno pred izbruhom vojne v Ukrajini. S prihodom toplejšega pomladnega vremena se ustavi tudi padanje zalog plina v evropskih skladiščih. Zdaj že lahko ugotavljamo, da smo zimo v energetskem smislu dobro preživeli in zaloge obdržali nad 55 odstotki. Količina plina, ki bo potrebna, da ponovno napolnimo skladišča pred zimo, bo tako precej manjša kot lansko leto in če vemo, da je na ceno plina vezana tudi cena elektrike, so to spodbudni podatki. Splošni cenitvi energentov ni ubežala niti nafta, ki se je v marcu pocenila za slabih 14 odstotkov.

Slovenski borzni indeks SBITOP se zadnje dni giblje med 1.170 in 1.190 točkami, potem ko je konec februarja dosegel že vrednosti nad 1.210 točk. Od septembra, ko je bil indeks najnižje v zadnjem letu pri 950, je pridobil slabih 24 odstotkov vrednosti. Inflacija, zaostrovanje monetarne politike, negotovosti v bančnem sektorju za enkrat le malo vplivata na vrednosti delnic na Ljubljanski borzi. Delničarji in investitorji že pogledujejo proti sezoni izplačil dividend, ki bodo, glede na lanskoletne rezultate, v večini primerov višje kot v preteklih letih.