V predvolilni kampanji je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump napovedoval, da namerava uvesti 60-odstotne carine za uvoz iz Kitajske in 20-odstotne za uvoz iz drugih držav. V ponedeljek je izjavil, da bo takoj po nastopu predsedniške funkcije, če ne zaustavijo nezakonitih migracij in tihotapljenja drog, za mehiško in kanadsko blago uvedel 25-odstotne carine, obstoječe desetodstotne carine za kitajsko blago pa povišal.
Kot je povedal profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Črt Kostevc, je Trumpova kampanja močno slonela tudi na uvedbi carin. »Zmanjšanje proračunske luknje je utemeljeval z nekaj milijardami evrov carinskih prihodkov. Pojasnjeval je, da bodo carine kazen za države, ki od ZDA le jemljejo, zdaj pa je čas, da to vrnejo. Na čem temelji trditev, da se je od ZDA jemalo, če se je vanje veliko uvažalo, ni znano.«
Po oceni Kostevca se bodo carine na kitajsko blago, ki so se v času predsedovanja Joeja Bidna ohranile, zagotovo povišale. »Na evropsko železo, jeklo … so bile carine uvedene že v Trumpovem prvem mandatu. Vprašanje pa je, ali se bodo res uvedle v višini od 10 do 20 odstotkov za vse blago, za vse države. Menim, da ne in da bo Trump kršil volilno obljubo o carinah. Tudi če se nobena država ne bi odzvala, bi carine povzročile negativne učinke za ameriško gospodarstvo in dvignile inflacijo. Zato bo morebitna uvedba carin bolj ciljno usmerjena,« je dejal Kostevc. S tem se strinja tudi profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Mojmir Mrak. »Napovedujejo se restrikcije in protekcionizem, vendar pričakujem, da bodo številne izjeme, odvisno od primera do primera. S posameznimi državami bi se lahko sklepali bilateralni trgovinski dogovori, odvisno od koristi, ki bi jih lahko imele ZDA.«
Po pojasnilih Kostevca je Trumpova ciljna publika, ki jo želi zadovoljiti, v veliki meri zaposlena v primarni, tradicionalni industriji, zato bi lahko obdavčil evropske izdelke iz železa, jekla, aluminija, morda tudi visokotehnološke proizvode ter avtomobile. »V tem primeru bodo sledili protiukrepi. Toda če bodo denimo ocarinjeni motorji Harley Davidson, to evropskim potrošnikom ne bo koristilo,« je opozoril Kostevc in poudaril, da so carine davek, zgodovinsko gledano pa se še ni zgodilo, da bi ta davek v celoti absorbirala država izvoznica.
Kot so povedali na gospodarskem ministrstvu, vsaka carina podraži uvozno blago in posredno vpliva na zmanjšanje uvoza blaga iz tujine, poleg tega pa »spodbudi povračilne ukrepe, kar lahko vodi do situacij, ki si jih ne želimo«. Po besedah Mraka bi povračilni ukrepi s carinami za ameriško blago lahko za seboj potegnili marsikaj, denimo spremembo deviznih tečajev.
Izjemno zahteven trg
Kot so pojasnili na agenciji Spirit, Slovenija kot članica EU nima posebnega prostotrgovinskega sporazuma z ZDA, kar pomeni, da za blago veljajo običajne carinske stopnje, določene za trgovanje med EU in ZDA. »Za nekatero blago znašajo carine do 30 odstotkov. Kako bi napovedana uvedba carin vplivala na bilateralne ekonomske odnose med državama, bo pokazal čas.« Na Spiritu so dodali, da so ZDA 22. najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije. Blagovna menjava med državama postopoma narašča in je lani znašala 1,08 milijarde evrov, pri čemer je izvoz v ZDA znašal 791 milijonov evrov. V prvem polletju letošnjega leta se je menjava povečala za dobro tretjino, na 701 milijon evrov.
Kot so povedali na direktoratu za gospodarsko in javno diplomacijo zunanjega ministrstva, obstajajo možnosti za povečanje gospodarskega sodelovanja med državama na številnih področjih, izpostavili pa so vesoljske in kvantne tehnologije, umetno inteligenco in inovacije ter visokotehnološko sodelovanje na področju obrambe: »V ZDA je zelo zelo uspešnih kar nekaj visokotehnoloških in inovativnih slovenskih podjetij, ki neposredno sodelujejo z nekaterimi največjimi ameriškimi podjetji in institucijami, med katerimi je NASA ena najpomembnejših.«
Medtem ko na ameriškem trgu obstajajo velike priložnosti, je po pojasnilih zunanjega ministrstva ta trg izjemno zahteven, ključni izzivi pa so med drugim oddaljenost in zapleten pravni okvir. »Podjetja, ki so usposobljena za tolmačenje razlik zakonodaje med posameznimi zveznimi državami, zaračunavajo zneske, ki jih zlasti manjša podjetja ne morejo plačati. Med drugim oviro predstavlja zapletena zakonodaja o javnih natečajih, ki je hkrati diskriminatorna do podjetij iz držav EU. Slovenska oziroma evropska podjetja v teh primerih ne morejo neposredno nastopati kot izvajalec, temveč je treba iskati ameriškega posrednika,« so dodali na zunanjem ministrstvu. Kot so povedali na Spiritu, je za slovenske izvoznike v ZDA pomembno, da skrbno spremljajo politične trende in pripravijo strategije za upravljanje tveganj, kot so zavarovanje pred valutnimi nihanji, diverzifikacija izvoznih trgov ter prilagajanje poslovnih modelov morebitnim regulativnim spremembam.
Za Elan je ameriški trg ključen
Po besedah direktorja zimske divizije Elana Leona Korošca za ameriški trg ne zadostuje le dober produkt, ampak sta za preboj potrebna tudi marketing in dobra lokalna ekipa. V ZDA, ki so za Elan ključni trg, kjer z zimsko divizijo ustvarijo okoli 30 odstotkov prihodkov, imajo svoje distribucijsko podjetje. Ker lastne proizvodnje nimajo, Korošec ne pričakuje uvedbe carin za smuči. V zreškem Uniorju o napovedanih carinah menijo, da je treba počakati na konkretne ukrepe, ko bodo znani, pa se bodo prilagodili. Srednjeročno načrtujejo vzpostavitev lastne proizvodnje v ZDA, kar bo »omogočalo večjo fleksibilnost in boljšo prilagoditev potrebam tamkajšnjega tržišča«. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Unior v ZDA, kjer prodaja proizvode za avtomobilsko industrijo, ustvaril 6,3 milijona evrov prodaje, kar na medletni ravni predstavlja skoraj dvotretjinsko rast.
Po pojasnilih Impola je povpraševanje v ZDA, kjer prodajajo aluminijske valjane in stiskane proizvode, na nizki ravni, po volitvah so kupci še posebej previdni, prodajo pa otežujejo veljavni zunanjetrgovinski ukrepi. »Že v prvem mandatu je predsednik Donald Trump uvedel desetodstotne carine za aluminij. Dodatne carine bi prodajo na ameriškem trgu otežile, v skrajnem primeru pa tudi ustavile,« so povedali v Impolu. Ob protekcionistični politiki pričakujejo, da se bodo povečale investicije v ameriške lokalne zmogljivosti. V ZDA je Impol lani ustvaril 15 milijonov evrov prihodkov, letos pa načrtuje 23-milijonsko prodajo.
