Da lahko pravilno ocenimo, kako bi lahko bilo videti prihodnjih nekaj mesecev tja do konca leta na globalnih delniških trgih, je treba vedeti, kaj in zakaj se je zgodilo. Doživeli smo namreč manjši likvidnostni šok. Delniški trgi so služili kot bankomat, kjer so vlagatelji, ki so investirali z vzvodom (po domače s sposojenim denarjem) dobili sredstva za poplačilo teh posojil. Sposojali so si večinoma v državah, kjer so navkljub vsemu obrestne mere ostale nizke. Najpogosteje je bila to Japonska in jen. A ker japonska banka počasi dviguje obrestne mere, obenem pa Fed in ECB napovedujeta reze slednjih, se je obrestni diferencial, se pravi razlika v obrestnih merah, začel zapirati. Poskočil je še jen in kar naenkrat se je vlagateljem mudilo s poplačilom kreditov. To je pomembno, ker to pomeni, da delnice niso upadle zaradi pričakovanja recesije ali bistvenega poslabšanja pričakovanj o bodoči profitabilnosti podjetij. Že res, da se gospodarski kazalci nekoliko slabšajo, a je treba to poslabšanje gledati predvsem v luči normalizacije trga dela. V pokoronskem odprtju smo doživeli pomanjkanje delavcev in tako nizke stopnje brezposelnosti, kot jih nismo videli vsaj zadnjih 50 let. Normalizacija teh izrednih razmer zato še ne pomeni recesije. V ZDA je postal priljubljen kazalec, imenovan Sahmovo pravilo, ki pove, če brezposelnost v treh zaporednih mesecih zraste za več kot 0,5 odstotne točke, to pripelje ZDA v recesijo. A celo avtorica pravila sama ugotavlja, da verjetno tokrat pravilo prvič ne bo pravilno napovedalo recesije, ker je bil trg dela pregret. Torej, če trg ni padel zaradi pričakovane recesije, je morda res bil kriv kratkoročni likvidnostni šok.
Če iz enačbe ugibanj o bližnji prihodnosti delniških trgov na podlagi zgornjih ugotovitev odstranimo pričakovanja o recesiji, nam ostanejo privlačno ekonomsko okolje s pozitivno gospodarsko rastjo in centralne banke, ki bodo zniževale obrestne mere. Na drugi strani imamo relativno visoka vrednotenja delnic, predvsem tehnoloških, a ta segment trga to upravičuje z visokimi maržami in nadpovprečno rastjo. Ne marže ne rast se trenutno ne zdijo ogrožene, se pa pojavljajo vprašanja, ali bodo silne investicije v umetno inteligenco oziroma AI res obrodile vse te sadove. Najbolj iskren odgovor je, da tega ne ve nihče, niti kreatorji in podjetja sama, je pa jasno, da če zgodba uspe in nekaterih podjetij ne bo zraven, bodo slednja izgubila trge in uspešnost.
V tej zgodbi o pričakovanih donosih delniških trgov do konca leta ne smemo pozabiti na najbolj pričakovan dogodek letošnjega leta. Ne, to niso olimpijske igre ali Tour de France. Novembra nas čakajo ameriške volitve in časa je več kot dovolj za še nekaj obratov, kot je bil odstop Bidna od kandidature. Volitve s svojo nepredvidljivost vnašajo nemir na ameriške trge in tesnobo drugod po svetu, tako v Evropi kot na trgih v razvoju. Tak razplet ponuja še kar nekaj volatilnosti v prihajajočih tednih in mesecih, kar bo zaradi solidne gospodarske in ekonomske osnove prinašalo nakupne priložnosti na delniških trgih. Po volitvah lahko pričakujemo, da se bodo vsaj ameriški trgi umirili in zopet odločneje stopili na pot rasti. Napoved za preostali del sveta je bolj nehvaležna, saj je precej odvisno od trenutno močno negotovega izida volitev. A dolgoročno naravnanih vlagateljev to ne bi smelo motiti. Kot kaže, delniški trgi ostajajo v znamenju bika. Sicer pa analize in statistične raziskave kažejo, da je za vlaganje pomembneje pravilno prepoznati trende v razvoju družbe in gospodarstev in ne toliko, ali smo vložili na delniške trge marca ali septembra. In ti trendi za zdaj ostajajo močni in nespremenjeni. Prebivalstvo razvitega sveta se stara, na trgih v razvoju se krepi srednji razred, tehnologija osvaja svet in prodira v ostale segmente družbe, kot je na primer zdravstvo. Ti trendi ostajajo naklonjeni do vlagateljev, in tega ne spreminja ne manjša likvidnostna kriza izpred enega tedna ne morebitna recesija v prihodnjih letih.
