Ena od največjih težav v slovenski gozdno-lesni verigi je premajhno izkoriščanje zasebnih gozdov. O tem bo veliko govora na srečanjih novooblikovane delovne skupine v okviru gospodarskega in kmetijskega ministrstva Gozd-les, ki se je po naših podatkih prvič sestala v torek, njen ključni cilj pa je okrepiti dobavno gozdno-lesne verige.
Po gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot je bil lani možni posek 7,17 milijona kubičnih metrov, dejansko pa se je posekalo 4,1 milijona kubičnih metrov lesne biomase, so pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Iz podatkov slednjega je razvidno, da se tako v državnih kot zasebnih gozdovih les izkorišča suboptimalno. Od možnega poseka v višini 1,52 milijona kubičnih metrov je bilo namreč v državnih gozdovih lani posekano 1,23 milijona kubičnih metrov oziroma skoraj petina manj od možnega, v zasebnih gozdovih pa okoli 2,8 milijona kubičnih metrov lesne biomase, kar je bilo približno polovico manj, kot bi se je lahko posekalo.
Po pojasnilih dr. Nike Krajnc, vodje oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije, že vrsto let obstajajo številna društva zasebnih lastnikov gozdov s ciljem ekonomskega povezovanja za skupni nastop na trgu in prodajo lesa, a jim doslej na trgu ni uspel potreben preboj. Za vzpostavitev optimalne sečnje v zasebnih gozdovih bi bila po mnenju Krajnčeve še najboljša rešitev, če bi vzpostavili sistem upraviteljev zasebnih gozdov – na podoben način, kot imamo upravnike večstanovanjskih stavb. »Ti bi morali biti s strani države preverjeni, da ne bi prihajalo do nepravilnosti. V preteklosti smo namreč imeli nekaj upraviteljev v zasebnih gozdovih, ki niso imeli poštenih praks dela.«
Ustvariti bi morali
podporne pogoje
V primeru vzpostavitve upraviteljev gozdov, nadaljuje Krajnčeva, bi se lahko na enem mestu zbralo večje količine lesne biomase, izvajalci gozdnih del bi bili bolj motivirani za delo, cena izvedbenih del pa bi bila nižja, prav tako transportni stroški, kar bi lastnikom omogočalo višje izkupičke. Ne nazadnje bi se upravitelji lahko izpogajali tudi za višje prodajne cene. »Srž združenj lastnikov gozdov v Avstriji je v tem, da so tisti, ki so vključeni v združenja, zavezani les prodajati prek združenj, medtem ko so združenja zavezana izpogajati višje cene.«
Pri zasebnih lastnikih gozdov ima pomembno vlogo Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS), ki povezuje 29 društev lastnikov gozdov, njen predsednik Marjan Hren pa je prepričan, da bi morala država izpopolniti podporno in poslovno okolje: »Država bi morala ustvariti pogoje, da bi tudi lastniki, ki imajo v lasti manj kot deset hektarjev gozda, lahko les brez posrednikov dobavljali domači lesnopredelovalni industriji, ki ga potrebuje,« je opozoril Hren. Izboljšava podpornega okolja bi se morala začeti pri odkazilih sečnje ter nadaljevati do vseh pomembnih informacij in platform, prek katerih bi zasebniki lahko oddali ponudbe. »Za spodbujanje manjših lastnikov gozdov bi bilo takšno podporno okolje nujno. Ustvariti bi bilo treba tudi okolje za vzpostavitev partnerskih odnosov med zasebnimi lastniki gozdov in predelovalci lesa, v katere ne bi bili vključeni posredniki. »Glavni posredniki so prevozniki. Če želimo les transportirati iz gozda, prevozniki že ponujajo sklenitev kupoprodajnih pogodb za les, česar pa ne potrebujemo,« je dodal Hren.
Malo zanimanja za
evropska sredstva
V ZLGS je sicer vključenih okoli 4000 članov, kar je le okoli enega odstotka vseh zasebnih lastnikov gozdov. Po analizi ZGS je bilo v preteklem letu namreč 410.000 lastnikov gozdov, ki imajo v lasti skoraj 908.000 hektarjev oziroma 77 odstotkov gozdov. »Med lastniki zasebnih gozdov prevladuje razdrobljena in majhna gozdna posest, kar z neugodno starostno strukturo lastnikov zasebnih gozdov pomeni izziv za učinkovito gospodarjenje z gozdovi,« so pojasnili na ZGS. Po številu prevladujejo posestniki z manj kot hektarjem gozda. Takšnih je 65,3 odstotka, njihova posest pa obsega le dobrih pet odstotkov površine vseh gozdov. Tako po številu kot po površini je največ lastnikov gozdov starih med 60 in 75 let, od leta 2010 pa se je njihova povprečna starost povečala za 2,6 leta, na 62,6 leta. Med posestniki je 52,5 odstotka moških. Lastništvo gozdov se je v zadnjih letih v večjem obsegu spreminjalo predvsem zaradi denacionalizacijskih postopkov, so pojasnili na ZGS.
Kot že omenjeno, je posek v zasebnih gozdovih znatno nižji od načrtovanega, vzrokov za to pa je več in so kompleksni, so povedali na ZGS. Najpogostejši je, zlasti pri sestojih s tanjšim drevjem, premajhna ekonomičnost pridobivanja lesa in neodvisnost lastnikov gozdov od dohodka iz gozda. »Bistven element spodbude za večjo realizacijo možnega poseka lesa so poraba lesa v okolju ter trg in cena lesa na trgu, kar kažejo izkušnje iz lesarsko najrazvitejših evropskih držav (Avstrije, skandinavskih držav, Bavarske), kjer se je dejanski posek povečal z razvojem lesne industrije. Te države so pomembno spodbujale posek lesa pri lastnikih gozdov predvsem z raznimi spodbudami pri organiziranju in ustanavljanju raznih poslovnih združenj lastnikov gozdov, ki so se formirala za oskrbo lokalnih lesnih centrov. Tudi v Sloveniji večji posek lahko spodbudi samo razvoj naše lesne industrije ter v zvezi s tem tudi tesno sodelovanje gozdarskega lesarskega sektorja v gozdno-lesni verigi,« so dejali na ZGS. Zato bi bilo treba tako kot drugod po Evropi podpreti nova združenja lastnikov gozdov pri oskrbi lokalnih lesnih obratov in lesnih centrov, so poudarili na ZGS in dodali: »Čeprav so za ta namen sredstva že na voljo, celo iz evropskih virov, je bilo zanje, predvsem zaradi težav po zadostitvi pogojev razpisov, malo zanimanja.«
