Dobiček pred obdavčitvijo se je v prvih desetih mesecih letos povečal za 12,1 odstotka na nekaj več kot milijardo evrov. Banke so obrestne mere prilagodile na strani kreditiranja, manj pa na strani obrestovanja depozitov, je v najnovejši informaciji o poslovanju bank zapisala Banka Slovenije. Čiste obresti so zrasle za 12,3 odstotka na 1,3 milijarde evrov.
Bruto dohodek je bil z nekaj več kot 1,9 milijarde evrov medletno višji za 17,5 odstotka. Operativni stroški so se povečali za 23,7 odstotka na 824,1 milijona evrov. Neto dohodek bank je znašal 1,1 milijarde evrov, kar je 13,2 odstotka več kot pred letom. Obseg neto oslabitev in rezervacij je ostal majhen, znašal je 53,9 milijona evrov, kar je manj kot tri odstotke ustvarjenega bruto dohodka.
Za več kot 400 milijonov evrov novih depozitov
Razmere za poslovanje bank ostajajo ugodne, ugotavlja Banka Slovenije. Banke tudi v letošnjem letu poslujejo v razmerah zmerne rasti gospodarske aktivnosti. Vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen vir financiranja bank, pri čemer tudi letos izstopa priliv vlog gospodinjstev. Banke še naprej kreditirajo predvsem gospodinjstva, medtem ko kreditiranje podjetij ostaja šibko.
Vloge gospodinjstev v bankah so se letos do konca oktobra povečale za 425,3 milijona evrov, kar je podobno lanskemu prilivu v enakem obdobju. Medletna rast se je po znižanju v začetku leta, povezanim z nakupom obveznic za državljane, do oktobra zvišala na 2,7 odstotka, a ostala pod povprečjem evrskega območja.
Vloge nefinančnih družb so se po zmanjševanju v prvi polovici leta od julija dalje krepile, vseeno pa se je njihov obseg v desetih mesecih letos zmanjšal za 156 milijonov evrov. Naraščanje vezanih vlog se je umirilo in tako vloge na vpogled še naprej predstavljajo glavnino vseh vlog gospodinjstev (84,6 odstotka) in nefinančnih družb (72,7 odstotka).
Porast potrošniških kreditov
Banke so letos do oktobra povečale obseg posojil nebančnemu sektorju, in sicer za 1,4 milijarde evrov, potem ko se je v enakem obdobju lani zmanjšal. Medletna rast je oktobra znašala 4,0 odstotka in je vidneje presegla evrsko povprečje, ki je bilo pri 1,3 odstotka.
Banke so še naprej aktivno kreditirale predvsem gospodinjstva. Medletna rast posojil je oktobra znašala 5,7 odstotka, pri čemer še naprej prevladujejo potrošniška posojila, kjer je bila medletna rast oktobra 14,3-odstotna. Tekoče kreditiranje s stanovanjskimi posojili pa je bilo letos rahlo večje kot v enakem obdobju lani, namreč za 3,4 odstotka.
Kapitalski položaj slovenskega bančnega sistema ostaja soliden, prav tako njegova likvidnost, je še zapisala centralna banka.
