Podjetje Mahle s sedežem v nemškem Stuttgartu v Sloveniji zaposluje dobrih 2000 ljudi, od tega kar 1700 v Šempetru pri Gorici, preostale pa v Bovcu in Komnu, razvojna oddelka ima še v Ljubljani in Mariboru. Koncern ima v 148 proizvodnih obratih v Evropi, Aziji, Afriki, Severni in Južni Ameriki skupno kar 72.400 zaposlenih. Z v prihodnjem letu napovedano ukinitvijo 340 delovnih mest v Sloveniji, predvsem v Šempetru, in še preselitvijo 270 delovnih mest v BiH in na Madžarsko pa je kljub rekordno nizki brezposelnosti pričakovati zaposlitveno in socialno bombo na Goriškem.

Han namesto v Italijo v Šempeter

Oglasil se je premier Robert Golob in na omrežju X izrazil zaskrbljenost. Od gospodarskega ministra Matjaža Hana pričakuje ukrepe, s katerimi bi preprečili dodatno ukinjanje delovnih mest v podjetju in spodbudili ustvarjanje novih zaposlitev v regiji. Zaradi dogajanja v podjetju Mahle je minister Han odpovedal načrtovani delovni obisk slovenske zamejske gospodarske skupnosti v Italiji. Namesto tega se bo v ponedeljek sestal z upravo in sindikati podjetja Mahle. Zaradi zaostrenih razmer v nemški avtomobilski industriji pa so na ministrstvu že v sredo imeli sestanke s predstavniki avtomobilske industrije, gospodarskih združenj in sindikatov.

»Dejavnosti z nižjo dodano vrednostjo (šempetrski Mahle je v zadnjih petih letih le enkrat posloval z dobičkom, v tem obdobju pa pridelal 95 milijonov evrov kumulativne izgube, op. p.) se ob vse višjih stroških dela v Sloveniji selijo v države z nižjimi stroški dela. Pred petnajstimi leti sta bila tak primer v tekstilni industriji slovenjgraški Prevent in murskosoboška Mura,« je spomnil ekonomist dr. Matej Lahovnik in dodal, da lastniki pri selitvi delovnih mest in proizvodnje razmišljajo dolgoročno, v Sloveniji pa je ob približevanju stroškov dela razvitejšim državam svoje naredila aktualna kriza v evropski, predvsem nemški avtoindustriji. Sogovornik je še spomnil, da je v preteklosti tudi Gorenje po prevzemu Aska delovna mesta iz Skandinavije in Beneluksa selilo v Slovenijo, na Češko in v Srbijo, zdaj pa zapirajo obrat v Rogatcu pri Rogaški Slatini s 120 zaposlenimi.

V preteklosti je tudi Gorenje po prevzemu Aska delovna mesta iz Skandinavije in Beneluksa preselilo v Slovenijo, na Češko in v Srbijo, zdaj pa zapirajo obrat v Rogatcu pri Rogaški Slatini s 120 zaposlenimi.

Kaj bo, če se bo kriza v Nemčiji nadaljevala?

Dejstvo je, da ima Nemčija težave v avtoindustriji, tudi (ekološke) dajatve so vse višje, opozarja Lahovnik. »Energetska infrastruktura je nezadovoljiva, sploh za želeni prehod na e-avtomobile do leta 2035. EU bi zdaj rada reševala težave s carinami na kitajske e-avtomobile, a to ne bo pomagalo. Kitajska prednost je, da imajo v nasprotju z EU urejeno vertikalno proizvodno verigo, tudi s cenovno ugodnim dostopom do surovin in polizdelkov. Kitajska ima pomembno finančno in strateško vlogo, ki je EU nima več. Obenem pa za njihove avtomobile postajata vse pomembnejša azijski in ameriški trg. Tako se evropska industrija rešuje s selitvijo na trge s cenejšo delovno silo, a te niti v BiH in Srbiji ni več na pretek, saj si jih je mnogo zaposlitev že poiskalo v EU,« pravi Lahovnik.

Nekdanji gospodarski minister ne podcenjuje strukturne brezposelnosti, ki bi lahko nastopila na Goriškem, saj imajo mnogi proizvodni delavci specifična znanja in jih ni mogoče prekvalificirati čez noč, čeprav v gostinstvu in turizmu, zdravstvu ter socialni oskrbi kronično primanjkuje zaposlenih. Ker pa tujci, tako Lahovnik, ob ukinjanju delovnih mest zaposlenim izplačujejo nadpovprečne odpravnine, je pričakovati, da tisti, ki bodo v podjetju Mahle ostali brez zaposlitve, še nekaj časa ne bodo eksistencialno ogroženi. Ne nazadnje se je povprečna bruto plača v šempetrskem Mahleju v zadnjih petih letih s 1638 zvišala na 2348 evrov, celotni stroški dela za podjetje pa z 52 na 74 milijonov evrov, kažejo poslovne bilance. »Vprašanje pa je, kaj bo na trgu dela čez recimo pol leta, če se bo gospodarska kriza v Nemčiji, od katere je slovensko gospodarstvo močno odvisno, nadaljevala,« je sklenil Lahovnik.

Ker tuji lastniki, tako Lahovnik, ob ukinjanju delovnih mest zaposlenim izplačujejo nadpovprečne odpravnine, je pričakovati, da tisti, ki bodo v podjetju Mahle ostali brez zaposlitve, še nekaj časa ne bodo eksistencialno ogroženi.

Sindikat predlaga skrajšani delovnik

Predsednik sindikata Skei Mahle Dejan Sirk pojasnjuje, da v sindikatih še nimajo natančnih podatkov o načrtovanih ukrepih glede predvidene ukinitve 610 delovnih mest, od tega velike večine v Šempetru pri Gorici, jih pa pričakujejo v prihodnjih dneh. »Pričakovali smo določeno racionalizacijo poslovanja, saj mora podjetje ostati konkurenčno na globalnem trgu, vseeno pa so nas te visoke številke iz načrtov za ukinjanje delovnih mest presenetile. Z vodstvom podjetja se bomo pogovarjali o tem, ali ni predvideno število ukinjenih delovnih mest preveliko, in o tem, da se premestitev proizvodnega programa alternatorjev zamakne na obdobje, ko bomo osvojili nove projekte. Pa tudi o tem, ali ne bi mogli začasno preiti na skrajšani delovni čas, recimo 36 ur na teden. Šele nato bo govor o odpravninah tistim, ki bodo vseeno izgubili delovno mesto. Pri tem pričakujemo, da bodo odpravnine nekaj višje od tistih, ki delavcem pripadajo po zakonu,« pravi sindikalni predstavnik. Po njegovih besedah so šle visoke izgube podjetja v preteklih letih na račun razvoja komponent za električne avtomobile; ta proizvodnja se zdaj zamika v leto 2027 in kasnejši čas. Si pa Dejan Sirk ne predstavlja, kako bodo izvajali proizvodni proces s toliko manj zaposlenimi, saj so že zdaj imeli precej optimizirano proizvodnjo.

V Šempetru bodo osredotočeni na e-mobilnost

V podjetju Mahle na vprašanja Dnevnika dodatno odgovarjajo: »Vsa omenjena delovna mesta se bodo predvidoma postopno ukinila v Šempetru pri Gorici – 340 zaradi optimizacije organizacijske strukture in še 270 zaradi selitve alternatorjev v BiH. Število zaposlenih v Šempetru bi se s 1700 znižalo na 1100 ljudi. Proizvodne družbe so še v Komnu (92 zaposlenih) in Bovcu (269 zaposlenih), v Ljubljani in Mariboru pa imamo razvojna oddelka, ki spadata pod razvojni oddelek v Šempetru, ki je eden od enajstih v koncernu. Usmerjen je predvsem na razvoj inovativnih pogonskih motorjev in mehatronike za e-mobilnost.«

V podjetju še navajajo, da v BiH selijo izdelke (alternatorje, zaganjalnike so preselili že prej), ki so namenjeni vozilom z motorjem z notranjim zgorevanjem. »S to selitvijo bomo v Šempetru pripravili prostor za nove izdelke, ki bodo namenjeni električnim in hibridnim vozilom. Ohranjamo polni zagon pri razvoju visokozmogljivih in inovativnih izdelkov na področju e-mobilnosti in nadaljujemo trajnostno preobrazbo podjetja v smeri proizvodnje izdelkov za potrebe elektrifikacije v avtomobilski industriji. V Šempetru načrtujemo naložbe za novo proizvodnjo sistemov za e-vozila,« so odgovorili v Mahleju, kjer si bodo s predstavniki zaposlenih prizadevali poiskati socialno sprejemljive rešitve za zaposlene, ki jih bodo omenjeni ukrepi prizadeli. K temu so dodali, da je o odpravninah v tem trenutku prezgodaj govoriti.

 Če bo to osamljen primer, potem ne bo večjih posledic

Direktorice severnoprimorske enote Gospodarske zbornice Slovenije Brigite Habjan Štolfa novica iz Mahleja ni presenetila, podjetje jo je v gospodarskih krogih napovedovalo že vsaj zadnje leto. In čeprav se tudi njej številka o 600 izgubljenih delovnih mestih na prvi pogled zdi velika, je prepričana, da vseeno velike rane v lokalnem okolju ne bo pustila. »Pri tako nizki brezposelnosti, kot jo beležimo v regiji, ta je celo pod državnim povprečjem, in ob tako velikem povpraševanju podjetij po kadrih, bodo podjetja te delavce hitro posrkala. Pomanjkanje kadrov imamo od javne uprave do gospodarstva, kovinska branža, v kateri je tudi veliko delavcev Mahleja, je izjemno podhranjena. Če bo Mahle osamljen primer v naši regiji in mu ne bodo s podobnimi napovedmi sledila še druga podjetja, potem si upam trditi, da uresničenje te napovedi ne bo pustilo večjih posledic,« pojasnjuje sogovornica. Če pa se bo trend nadaljeval, to lahko pomeni osiromašenje regije, meni. »Zakonodaja ni prijazna do gospodarstva, kljub temu naša lokalna podjetja vztrajajo naprej, ker so v veliki meri lokal patrioti, za tuje lastnike pa je takšna napoved lahko alarm, ali je to še regija, v katero velja vlagati,« pravi. Z upanjem jo navdaja to, da Mahle kljub tujemu lastništvu v Sloveniji ohranja razvojne oddelke. »To pomeni, da naš kader in njihovo znanje uživata zaupanje in da tu prepoznavajo naš potencial,« ugotavlja Brigita Habjan Štolfa.

Neli Skočaj je sekretarka na novogoriškem Rdečem križu. Na napoved o tako množičnem odpuščanju kljub sicer nizki brezposelnosti v regiji gleda zaskrbljeno, saj ve, da že čakanje na odpoved in potem izguba službe človeku ne prineseta ničesar dobrega, kvečjemu strah, negotovost, jezo in stisko, vse to pa se naprej odraža tudi na družbeni klimi. Če bi se zgodilo, da bi se vsi ti odpuščeni delavci na koncu obrnili po pomoč na Rdeči križ, bi se število njihovih uporabnikov več kot podvojilo, kar bi za humanitarno organizacijo pomenilo veliko obremenitev. »Želim si, da bi vsi dobili nove službe, si pa predstavljam, da bo to ob taki številki težko in ne iz danes na jutri,« pravi in sporoča, da bodo pomoč nudili vsem, ki jo bodo potrebovali. Delavcem sporoča, naj se ne bojijo prositi za pomoč. Ne s podjetja ne z drugih inštitucij se sicer na Rdeči križ doslej ni obrnil še nihče, da bi jih opozoril na morebitno povečanje socialnih potreb v okolju.

 

Priporočamo