Med vodstvom in lastniki KDD – Centralne klirinško-depotne družbe, ki ima od Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) dovoljenje za opravljanje storitev centralne depotne družbe, je počilo. Trenutni rezultat spora, ki ima lahko neslutene razsežnosti, je, da so bile na nedavni skupščini KDD odvzete glasovalne pravice več delničarjem, na čelu s podjetjem Goldinar, ki je v lasti Srečka Kenda, v preteklosti prvega finančnika in člana uprave Istrabenza, ki se je kmalu po nastopu Igorja Bavčarja za predsednika uprave leta 2007 poslovil iz koprske skupine.
Aktualna dogajanja v KDD preiskuje ATVP, ki poleg Banke Slovenije nadzoruje in regulira poslovanje KDD, smo izvedeli neuradno. Po pojasnilih ATVP morajo po zakonu varovati zaupne informacije, »zato podatkov o postopkih nadzora, ki so v teku, ne morejo podajati«. Skrajni ukrep bi lahko bil odvzem dovoljenja za opravljanje storitev centralne depotne družbe, ki ga je KDD na podlagi evropske uredbe prejela leta 2019, opozarjajo naši viri. Te informacije so na ATVP potrdili.
»V primeru odvzema dovoljenja bi se sprožili postopki, določeni v pravilih za zagotavljanje pravočasne in urejene poravnave ter prenosa sredstev strank in udeležencev k drugemu posredniku za poravnavo, ki jih mora na podlagi določb uredbe o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v EU in o centralnih depotnih družbah vzpostaviti, izvajati in vzdrževati centralna depotna družba,« je sporočila ATVP. V tem primeru bi dejavnost KDD lahko prevzela centralna depotna družba na Hrvaškem, smo izvedeli neuradno.
Podrobnosti dogajanj, ki so bila vzrok za odvzem glasovalnih pravic delničarjem, ki skupaj obvladujejo okoli 90-odstotni lastniški delež, KDD, od koder je po naših podatkih prišla pobuda za to kočljivo dejanje, ni komentirala, ker da »postopkov ugotavljanja nedovoljenega nadzora oziroma kontrole KDD« ne more komentirati. Ob tem so poudarili, da odprta vprašanja glede korporativnega upravljanja KDD ne zadevajo varnosti in zanesljivosti poslov z vrednostnimi papirji vseh uporabnikov storitev KDD.
Kot so povedali v KDD, uredba EU iz leta 2014 zahteva, da smejo nadzor nad KDD izvajati samo osebe, ki pridobijo soglasje in so primerne za zagotovitev preudarnega in skrbnega upravljanja centralne depotne družbe. »Ravnanja KDD so usmerjena v zagotovitev te skladnosti. Tako kot to velja za vse institucije na finančnem trgu, je tudi poslovanje KDD odvisno od dovoljenja pristojnih regulatorjev in od vzdrževanja tega dovoljenja. KDD bo ukrenila vse, kar bi bilo potrebno za izpolnitev zahtev regulatorjev, tako da odvzema dovoljenja kot skrajnega ukrepa v primeru vztrajnih kršitev zahtev regulatorjev ne vidimo kot realne možnosti,« so pojasnili v KDD.
KDD – kura, ki nosi zlata jajca
Za razumevanje celotne zgodbe se je treba vrniti v minulo desetletje. Leta 2016 so se z državo povezane organizacije – SDH, Kapitalska družba in Triglav Skladi, v lasti Zavarovalnice Triglav – odločile za prodajo 36,35 odstotka delnic KDD. Dogovorile so se, da bo te delnice odkupila KDD kot lastne delnice, vrednost posla pa je znašala 5,1 milijona evrov. Ker KDD v danem trenutku ni razpolagala s tolikšnimi sredstvi, je bilo s prodajalci delnic dogovorjeno postopno odplačilo. Iz letnega poročila KDD za leto 2018 je razvidno, da je bil omenjeni paket delnic pridobljen januarja 2019. Po tem nakupu se je sklad lastnih delnic KDD povečal na okoli 40 odstotkov. V naslednjem koraku je bilo približno 30 odstotkov lastnih delnic umaknjenih, s čimer se je njihov delež zmanjšal na slabih deset odstotkov, torej malenkost pod zakonsko določeno mejo. Z umikom približno tretjine delnic KDD so se lastniški deleži obstoječim delničarjem povečali, največji lastnik pa je postal Goldinar, ki ima zdaj v lasti 41,5-odstotni lastniški delež. Da je Goldinar lastniški delež povečal nad prevzemni prag, ne da bi objavil prevzemno ponudbo, mu je omogočalo preoblikovanje KDD iz delniške družbe v d. o. o. leta 2020. Kenda je pojasnil, da je preoblikovanje KDD v d. o. o. zaradi stroškovne učinkovitosti predlagala uprava družbe. »Takšna ureditev je bila dopustna in od nikogar, vključno z regulatorjem, ni bila problematizirana,« je dodal.
V letih, ko je bila država še lastnica KDD, so bile dividende mizerne – znašale so nekaj deset tisočakov. Toda po izstopu države iz lastništva je KDD od leta 2019 do 2021 lastnikom izplačala 4,7 milijona evrov dividend. Po neuradnih podatkih je novembra lani za leto 2022 izplačana vmesna dividenda v višini 500.000 evrov, na nedavni skupščini pa je bilo odločeno, da se za dividende za lansko leto, desetim lastnikom, kolikor jih KDD še ima, nameni še 837.000 evrov. Po naših informacijah je sodu izbilo dno izplačilo pol milijona dividend – uprava KDD naj bi se tedaj postavila na zadnje noge. Načrti, kako nadomestiti ta sredstva, se niso uresničili, o čemer bomo poročali v prihodnjih dneh.
»Dovoljenja ATVP nisem potreboval«
Nedavno je bilo vodstvo KDD seznanjeno s tem, da ima Goldinar nakupno opcijo za 35,72-odstotni lastniški delež KDD od družbe Zonti in da je bil ta delež prenesen na družbo Zorn Plus v lasti Otmarja Zorna. Ob razkritju nakupne opcije in na podlagi več drugih ugotovitev je uprava KDD zavzela stališče, da ima Goldinar nadzor nad KDD, za kar pa od ATVP ni pridobil potrebnega dovoljenja. Zato je začela pripravljati teren za odvzem glasovalni pravic Goldinarju, Zonti in še nekaj drugim lastnikom, kar se je na junijski skupščini zgodilo.
Na vprašanje, kako komentira, da je na podlagi nakupne opcije dejansko obvladoval več kot 50-odstotni lastniški delež v KDD, medtem ko potrebnega dovoljenja za to ni pridobil, je Kenda odgovoril: »Nikoli nisem obvladoval 50-odstotnega lastniškega deleža v KDD in posledično tudi nobenega dovoljenja ATVP nikoli nisem potreboval. Za takšne vaše domneve ni prav nobene podlage. Takšno vprašanje je seveda brezpredmetno, saj sem nakupno opcijo odsvojil družbi Zorn Plus, ki je opcijo tudi uveljavila in izvršila.« In kako potemtakem komentira odvzem glasovalnih pravic? »Za odvzem glasovalnih pravic veliki večini družbenikov (glasovalo je lahko približno osem odstotkov kapitala!) ni bilo nobenih pravnih podlag. Takšna odločitev predsednika skupščine, odvetnika Marka Zamana, je predmet civilnih in drugih postopkov,« je odgovoril Kenda. Zaman je za Dnevnik zatrdil, da je bila skupščina izpeljana v skladu z zakonodajo in pravili stroke.
