»Hiter, lep in udoben. Kaj več bi še želeli od avtomobila?« se je pred desetletji vprašal ponosni lastnik enega najprivlačnejših aston martinov vseh časov. Očitno je bil zelo premožen, zato je pozabil povedati, da si običajni zemljani od avta želijo tudi, da ne zahteva preglobokega posega v bančni račun. Toda DB2 je bil ravno to, vse prej kot poceni, pa čeprav bi kdo mislil, da je bilo 1914 funtov malo denarja. Kje pa, pisalo se je leto 1950. Prav cena je bila eden glavnih razlogov, da so jih v treh letih izdelali zgolj 411.
Mnogo aston martinov ima v imenu črki D in B. Za njuno razlago ni treba imeti visokega inteligenčnega količnika, saj gre za začetnici Davida Browna, premožnega industrialca, ki je z nakupom leta 1947 podjetje rešil pred propadom. Hkrati je kupil tudi Lagondo. Nakup ga je stal 20.500 funtov. DB2 je bil eden prvih aston martinov, ki je bil naprodaj kot dvosedežni kupe in kabriolet (poimenovali so ga drophead coupe), prvič na ogled pa je bil aprila 1950 na salonu v New Yorku. Osnovni 2,6-litrski Lagondin motor je imel moč 105 konjev (78 kW), v različici vantage so mu moč povečali na 125 konjev (93 kW), testiranja britanske revije The Motor pa so pokazala, da je njegova maksimalna hitrost 187,3 km/h, pospešek do stotice pa 11,2 sekunde. Je pa bila povprečna poraba visokih 14 litrov.
Spal je v istem hotelu kot člani ekipe
Za avto, pod katerega obliko se je podpisal Frank Feeley, so mnogi dejali, da je najlepši svojega časa. Je pa Brown takoj po nakupu podjetja ustanovil dirkaški oddelek, saj je imel visokoleteče ambicije. Trije predserijski avti, vsi so bili seveda kupeji, so tako že leta 1949 dirkali v Le Mansu na slovitih 24 urah. Avto, ki ga je vozil Leslie Johnson, je imel po šestih krogih težave z vodno črpalko, zato je sledil odstop. Drugi dirkalnik, za katerega volanom je sedel Pierre Marechal, je bil dve uri pred koncem vpleten v nesrečo, voznik je bil hudo poškodovan in naslednji dan poškodbam podlegel. Tretji avto je dirko končal na sedmem mestu. Kljub tragediji je znamka opozorila nase. Prvi lastnik DB2 je bil sicer playboy Lance Macklin, ki je na dirki na Siciliji avto obtolkel, a na koncu vendarle končal kot četrti. »Bil je blizu z ekipo. Ni ravno vsakdanje, da se lastnik druži s člani ekipe in spi v istem hotelu, kar je na primer počel med dirko v Le Mansu. Vse mehanike je poznal po imenu, spoprijateljil se je z vozniki. V moštvu je zato vladalo prijateljsko vzdušje. Z nami je ostal v stiku do konca,« se je spominjal Roy Salvadori, njegov prijatelj in uspešen dirkač. V 50. letih so tako za volan dirkalnikov podjetja Aston Martin sedla številna znana imena, med njimi Stirling Moss, Tony Brooks, Peter Collins in Reg Parnell. Del moštva sta postala tudi John Wyer, zadolžen za dirkaške aktivnosti, in pa izkušeni Robert Eberan von Eberhorst, ki je prišel iz podjetja Auto Union. Oba sta imela misijo, da izdelata dirkaški avto z veliko začetnico.
Z volanom na levi je ohranjenih bore malo
Prav dirkaški renome je bil porok, da je bilo zanimanje med premožnimi kupci veliko, je pa res, da so zadnjega proizvedli že leta 1953. David Brown je kmalu uvidel, da za dirkanje potrebuje drugačen avto, zato je leta 1951 začel razvoj DB3, ki je bil prvinsko namenjen dirkam, a je tudi po njegovi zaslugi DB2 postal še boljši avto. Ker je bil izključno dvosedežnik, je bilo za sedežema dovolj prostora za prtljago. Kar je izkoriščal tudi David Brown, ki se je s svojim dnevno vozil do službe in nazaj, pa čeprav je bilo krmiljenje težko. Nekaj posebnega je bilo deljeno vetrobransko steklo.
Dobro ohranjenih DB2 je danes na cestah bore malo, sploh tistih z volanskim obročem na levi, izdelali naj bi jih zgolj 98. Enega izmed teh je v zelo slabem stanju kupil tudi Peter Kumar, lastnik podjetja Gullwing Motor Cars. »Imel sem srečo, da sem ga odkril, čeprav je na prvi pogled izgledal grozno. V avto sem vložil ogromno časa in denarja, saj je zahteval popolno obnovo. Vožnja z njim je zabavna, pa čeprav je motor z močjo 105 konjev za današnje razmere podhranjen. Zato pa je oblika še danes prekrasna. Moja različica je zgoraj brez, takšnih so izdelali le 102,« je dejal Peter Kumar, ki je leta 2017 na dražbi Sotheby's avto prodal za 346.500 ameriških dolarjev.
