Koprski Cimos bi bil lahko po enem od kazalcev insolventen že konec lanskega leta. Če se ne dokaže drugače, po zakonu o finančnem poslovanju ter postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju velja, da je podjetje plačilno nesposobno, če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv. Insolventnost pa je položaj, če podjetje postane dolgoročno plačilno nesposobno oziroma če v daljšem obdobju ni sposobno poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju.
Iz letnega poročila o lanskoletnem poslovanju Cimosa je razvidno, da je prenesena izguba v preteklem letu znašala 29,74 milijona evrov, lani pa je Cimos pridelal dodatnih 14,7 milijona evrov izgube. Kapitalskih rezerv družba konec lanskega leta ni imela, osnovni kapital je znašal 45,3 milijona evrov. To pomeni, da seštevek prenesene in lanskoletne izgube ne dosega le polovice osnovnega kapitala, temveč malce manj kot sto odstotkov osnovnega kapitala.
Kapital bi bil lahko negativen
Od leta 2022, ko je znašal 15,7 milijona evrov, do konca lanskega leta se je celotni kapital Cimosa zmanjšal na slabih 923.000 evrov. Povedano drugače, od dobrih 45 milijonov evrov osnovnega kapitala je Cimosu zaradi prenesene in tekoče izgube ostalo le okoli 923.000 evrov celotnega kapitala. Toda če bi v Cimosu slabili vrednost svojih terjatev, bi bil celotni kapital negativen. To poenostavljeno pomeni, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo obveznosti.
Zaradi odsotnosti slabitve terjatev so revizorji revizijske hiše Deloitte na Cimosove lanskoletne izkaze podali mnenje s pridržkom. Od 52 milijonov evrov terjatev jih je imel Cimos do hčerinske hrvaške družbe PPC Buzet skoraj 39 milijonov evrov. »Po našem mnenju, glede na pričakovane bodoče finančne tokove odvisne družbe, obstaja tveganje, da Cimos teh terjatev ne bo dobil poplačanih, zato bi morala biti v ločenih računovodskih izkazih pripoznana njihova slabitev,« so opozorili revizorji. Ker vodstvo ni pripravilo izračuna iz naslova oslabitev terjatev na podlagi mednarodnih standardov računovodskega poročanja, nismo mogli količinsko opredeliti višine učinkov pomembno napačnih navedb, so dodali revizorji. Kot so v Cimosu navedli v svojem letnem poročilu, terjatve slabijo tako, da oblikujejo njihov popravek vrednosti glede na njihovo starost, obenem pa tudi individualno oceno.
Po drugi strani so v Cimosu lani, na podlagi ocene vrednosti naložb pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, oslabili vrednosti štirih hčerinskih podjetij v BiH, na Hrvaškem in v Srbiji, pri čemer je neto učinek slabitev znašal 5,6 milijona evrov.
Cimosova izguba iz poslovanja (EBIT) se je lani znižala za slabo petino, na 2,85 milijona evrov, zaradi finančnih odhodkov pa se je čista izguba povečala za skoraj 60 odstotkov, na 14,7 milijona evrov. K porastu čiste izgube so prispevali predvsem finančni odhodki zaradi slabitve hčerinskih podjetij.
Podpora močnega lastnika
Na vprašanje, kako komentirajo oceno, da bi bil Cimos po določbah insolventne zakonodaje lahko insolventen, so v Cimosu odgovorili, da je njihova finančna situacija tako kot v celotni avtoindustriji zahtevna. »Vendar ima Cimos podporo močnega lastnika in je v procesu povečanja kapitala ter v pogovorih z vsemi deležniki, da bi nadaljevali normalno poslovanje. Več podrobnosti trenutno ne moremo razkriti.« Da ima Cimos močnega lastnika, drži – njegov končni lastnik je nemški finančni sklad Mutares SE & Co. KgaA, katerega delnice kotirajo na frankfurtski borzi, njihova tržna vrednost pa je včeraj znašala okoli 600 milijonov evrov.
Kot smo poročali včeraj, so v Cimosu za danes napovedali dveurno stavko. Ena od stavkovnih zahtev je, da se najnižja osnovna plača izenači z minimalno plačo. Od okoli 500 delavcev, kolikor jih Cimos zaposluje v Sloveniji, jih nižjo plačo od minimalne oziroma dodatek do minimalne plače prejema skoraj polovica. Po neuradnih podatkih je vodstvo Cimosa zahteve za dvig plač in spremembo plačnega modela pred napovedjo stavke že zavrnilo, svojo odločitev pa so utemeljili s tem, da si ob večjem padcu naročil ne morejo privoščiti, da bi se stroški dela povečali za tretjino.
