Na skupščini Fortenove na njenem sedežu v Amsterdamu so s 97 odstotki glasov navzočih nesankcioniranih delničarjev podprli odločitev o novi lastniški strukturi nekdanjega Agrokorja, v kateri ne bo več sankcioniranih ruskih solastnikov iz Sberbanke. Ruska banka ima kot upnica po stečaju Agrokorja 43-odstotni delež, a ga zaradi mednarodnih sankcij proti ruskim državnim podjetjem ne more upravljati. Nesankcionirani delničarji, teh je okoli 600, so zato, da bi rešili svoje deleže, prižgali zeleno luč za prevzem Fortenove. Prevzelo naj bi jo podjetje Open Pass, ki je v lasti najmočnejšega hrvaškega podjetnika, 49-letnega Pavaa Vujnovca, s 27-odstotnim deležem ta čas največjega nesankcioniranega delničarja Fortenove. Skupščina je odobrila transakcijo za znesek, ki lahko doseže do 660 milijonov evrov, so sporočili iz Fortenove.
Za primerjavo, Fortenova je lani prodala eno svojih vodilnih družb Ledo za 615 milijonov evrov, bivši lastnik Agrokorja Ivica Todorić pa je za nakup 53 odstotkov delnic Mercatorja plačal 550 milijonov evrov, ki jih je vzel kot posojilo od ruskih bankirjev. Po predlaganem modelu je Vujnovac pripravljen za največ 660 milijonov evrov prevzeti celoten delež ruskih bank, ki skupaj z delnicami ruske VTB banke znaša 49,99 odstotka. Delež, ki bo na koncu pristal v njegovih rokah, bo odvisen tudi od odziva preostalih solastnikov, saj lahko vseh 600 nesankcioniranih solastnikov kupi delnice, ki jih imata v lasti mednarodno sankcionirani ruski banki. Nesankcionirani lastniki lahko torej še zvišajo svoj delež, vendar tega ni pričakovati. Dejstvo je tudi, da je Vujnovac edini delničar, ki v lastništvo Fortenove ni vstopil »na silo«, vsi ostali so vstopili na podlagi terjatev do Agrokorja.
»Kakšna bo nova lastniška struktura skupine, je odvisno od tega, koliko sedanjih solastnikov se bo odločilo ostati v skupini oziroma bo ob plačilu želelo izstopiti iz solastništva. Naš trenutno največji nesankcionirani solastnik Open Pass finančno jamči za plačilo celotne vsote, če bo to potrebno,« je izjavil glavni izvršni direktor Fortenove Fabris Peruško. »To je velik korak naprej za konsolidacijo družbe in je ključno sporočilo za več kot 45.000 zaposlenih, pa tudi za vse dobavitelje in poslovne partnerje. Z zaključkom procesa bodo dobavitelji nekdanjega Agrokorja prejeli poplačilo več kot 83 milijonov evrov dolga z obrestmi,« je povedal Vujnovac po skupščini.
Z odločitvijo skupščine se je praktično začel postopek prodaje Fortenove za največ 660 milijonov evrov, kolikor je zagotovil Vujnovac za delničarje, ki se odločijo prodati svoje deleže. Po potrjenem dogovoru je pripravljen pol milijarde evrov plačati takoj po prodaji, 160 milijonov pa je pogojenih z nadaljnjim finančnim poslovanjem družbe. Denar bodo ruskim delničarjem izplačali na zaščitene račune, do katerih bodo prišli, ko ne bodo več pod sankcijami. Po potrjenem dogovoru Fortenova v svoji lastniški strukturi ne bo imela več sankcioniranih delničarjev. Nova lastniška struktura bo znana verjetno konec februarja, ko bo zaključen prodajni postopek. Odločitev skupščine je še najbolj razveselila dobavitelje nekdanjega Agrokorja, ki naj bi jim po napovedih končno poplačali 83 milijonov evrov dolgov.
Po Agrokorju
še večji Agrokor
Zdi se, da je Vujnovcu odprta pot do prevzema Fortenove, a je treba počakati na odobritev regulatorjev za varstvo konkurence, kar ne izključuje dodatnih zapletov. Vujnovac je že eden največjih plinarjev na Hrvaškem, njegova podjetja v skupini ENNA (Energia naturalis) se ukvarjajo z logistiko v železniškem tovornem prometu, ima pa tudi lastniške deleže v rečnem pristanišču Vukovar kot tudi v Pločah in na Reki. Ukvarja se tudi s proizvodnjo in distribucijo sadja in zelenjave, zdaj pa namerava svojemu poslovnemu imperiju dodati ogromne zmogljivosti Fortenove v proizvodnji in maloprodaji hrane. Podružnice ima v Sloveniji, na Madžarskem ter v Srbiji in BiH. Vujnovac je prejšnji mesec prepustil stolček predsednika uprave ENNA slovenskemu podjetniku Boštjanu Napastu, sam pa se je preselil na čelo nadzornega sveta.
Fortenova je izjemno pomembna ne le za hrvaško gospodarstvo, temveč tudi za gospodarstva v državah regije, v katerih poslujejo. Hrvaška opozicija opozarja, da bo država po Agrokorju dobila še večji »Agrokor«, ki bo vplival ne zgolj na gospodarstvo, temveč tudi na politiko, oziroma da bo Vujnovac dejansko postal močnejši kot premier in celotna vlada, saj že obvladuje nekatere izmed strateških sektorjev, kot sta energetika in logistika. Z nakupom Fortenove bo prevzel trgovino in prehrambno industrijo. S tem prevzemom bo imela večji letni proračun na Hrvaškem zgolj še vlada. Niti premier Andrej Plenković niti guverner hrvaške centralne banke (HNB) Boris Vujčić sicer ne vidita težav v velikosti podjetja, zanima ju le, ali bo Fortenova zmožna poplačati svoje dolgove in se razvijati naprej.
Todorić in šejk še nista rekla zadnje
Za spremembo lastniške strukture Fortenove, ki zaradi sankcij proti glavnim delničarjem ne more dobiti novih posojil, si prizadevajo že nekaj časa. Vzporedno se bije tudi boj na sodišču za 43-odstotni delež Sberbanke. Potem ko je propadel poskus, da bi ruski delež odkupili hrvaški pokojninski skladi, za kar je navijala hrvaška vlada, je ruski delež kupil investitor iz Združenih arabskih emiratov Saif Alkedbi, za katerega so takoj posumili, da »igra« za ruske bankirje. Nizozemska in hrvaška agencija za varstvo konkurence te transakcije ne priznavata. Alkedbi je tožil Fortenovo, ker ne more do svojega deleža, za katerega trdi, da ga je odkupil v skladu z zakoni. Šejk je poskusil preprečiti skupščino v Amsterdamu, a je nizozemsko sodišče njegovo pritožbo zavrnilo. V ozadju pa je tudi Todorićeva tožba proti Hrvaški zaradi »lexa Agrokor«, ki je na arbitraži v Washingtonu.
