»Cement je ključna surovina za pripravo betona. Je vsestranski, zelo dostopen in zanesljiv gradbeni material. Čeprav je enostaven za rokovanje, je zelo kompleksen material. Omogočil je evolucijo gradbeništva in gradnjo mostov, stolpnic, predorov, skratka, spremenil je svet in omogočil sodobni način življenja,« so pojasnili na Zavodu za gradbeništvo (ZAG), kjer so nedavno obeležili 200-letnico patenta portlandskega cementa. Na dogodku so mednarodni in domači strokovnjaki predstavili zadnja dognanja in smernice na področju razvoja cementa in izzive cementne industrije. Med drugim je bilo rečeno, da se v gradbeništvu na eni strani soočajo z naraščanjem povpraševanja po gradbenih materialih, po drugi strani pa s podnebnimi spremembami, saj gradbeništvo pušča velik ogljični odtis. »Na svetovni ravni se zato uveljavljajo strategije zmanjšanja okoljskega vpliva tega nepogrešljivega materiala, med njimi najizraziteje zmanjševanje deleža cementnega klinkerja,« so povedali na ZAG.
V Sloveniji je imamo eno cementarno, v Anhovem v občini Kanal ob Soči, v lasti družbe Alpacem Cement, ki se je do marca letos imenovala Salonit Anhovo. Tričetrtinski lastnik Alpacema je avstrijski Wietersdorfer Alpacem, četrtinski pa italijansko podjetje Buzzi. Kot so pojasnili v Alpacemu, se je proizvodnja cementa od leta 2012 v Sloveniji podvojila, na skoraj milijon ton. »Obseg gradbenih del v Sloveniji je še vedno visok predvsem zaradi gradnje drugega tira, druge cevi karavanškega predora, tretje razvojne osi in vlaganj države v prometno in drugo infrastrukturo. Medtem ko se je vrednost gradbenih del v prvem polletju letošnjega leta znižala pri vseh vrstah del, v zadnjih mesecih optimistično opažamo porast gradbenih dovoljenj za stavbe,« so povedali v Alpacemu.
V preteklem letu je Alpacem Cement ustvaril 136 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je na medletni ravni predstavljalo rast za 16 odstotkov, čisti dobiček pa se je povečal za skoraj 30 odstotkov in je znašal 30,65 milijona evrov. V konsolidiranih prihodkih skupine Alpacem, ki so lani znašali 151,8 milijona evrov, je bilo s prodajo cementa in cementnih izdelkov ustvarjenih več kot 80 odstotkov prihodkov. Pomembna stebra skupine sta še proizvodnja betona in kamenih agregatov.
Tehnološke posodobitve
V zadnjih petnajstih letih so v trajnostni razvoj investirali več kot 150 milijonov evrov, od tega 8,3 milijona evrov lani. »Tehnološke posodobitve prispevajo tako k proizvodnji visokokakovostnega cementa kot k zasledovanju ciljev evropskega zelenega dogovora, ki je usmerjen v podnebno nevtralnost do leta 2050. Od leta 2007 smo ogljični odtis proizvedenega cementa zmanjšali že za 15 odstotkov, koncentracijo dušikovih oksidov v emisijah pa za 30 odstotkov,« so povedali v Alpacemu.
Pred dnevi je bila objavljena raziskava zraka v Občini Kanal ob Soči, ki jo je v sodelovanju z več partnerji izvedla Univerza v Novi Gorici. V raziskavi so merili kemijsko sestavo delcev PM10 in njihov oksidativni potencial, pomemben okoljski indikator škodljivosti delcev za zdravje. Po ugotovitvah raziskave h koncentracijam PM10 največ prispevajo kurjenje lesa in promet, predvsem pozimi. Medtem ko so koncentracije PM10 primerljive z drugimi alpskimi državami, so ravni oksidativnega potenciala v občini Kanal med najvišjimi v Evropi. V Alpacemu ugotovitve raziskave še preučujejo, »saj želimo povsem razjasniti relevantnost teh podatkov. Iz razpoložljivih podatkov namreč vzročne povezave oksidativnega potenciala z našim delovanjem ne vidimo, ker je ta višji v zimskem času, v poletnem pa ne, mi pa delujemo vse leto. V zimskem času delujemo celo nekoliko manj, saj imamo daljši glavni letni remont, ki običajno traja več kot en mesec.« Dodali so, da rezultati analize virov delcev PM10, ki jo je izvedla Agencija RS za okolje v okviru njenih enoletnih meritev v Desklah, na bližnjem merilnem mestu in v istem času, kot so potekale meritve dr. Griše Močnika, kažejo drugačne rezultate. Močnik je dekan na Fakulteti za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici.
