Nemški finančni sklad Mutares, ki je Cimos prevzel pred približno dvema letoma od italijanskega finančnega sklada Palladio Finanziaria, načrtuje selitev proizvodnje iz Slovenije v Srbijo. V Kikindi ima Cimos livarno, v kateri je bilo nekdaj zaposlenih okoli 3000 delavcev. Če bo padla dokončna odločitev o selitvi, bi Cimos v Srbiji lahko vzpostavil vso potrebno proizvodnjo za izdelavo delov za avtomobilsko industrijo, smo izvedeli neuradno.
Načrtovana selitev iz Slovenije še zdaleč ni pogodu bankam upnicam koprske družbe. Ker imajo v Cimosu težave z likvidnostjo – na kar nakazuje tudi javno dostopni podatek, da je v prvem kvartalu letošnjega leta dobaviteljem tekoče obveznosti poravnaval z zamudo – so se pred nekaj tedni s konzorcijem bank upnic dogovorili o reprogramiranju zapadlih 20 milijonov od skupno 30 milijonov evrov obveznosti, kolikor jih je še od ostalo od posojila, ki ga je družbi odobril sindikat več bank. Poleg tega ima Cimos obveznosti do posameznih bank. Konec marca so celotne finančne obveznosti Cimosa znašale 55,6 milijona evrov, od katerih jih je bilo 34,5 milijona evrov kratkoročnih.
Negotovost podaljšanja
ročnosti posojila
Čeprav so si v Cimosu prizadevali za daljši odlog, mu je bil konzorcij bank pripravljen ročnost posojil za zdaj podaljšati le do konca septembra, kar je posledica načrtovane selitve proizvodnje iz Slovenije. Cimos ima proizvodne obrate v Vuzenici, Mariboru in Senožečah. Pod taktirko nekdanjih italijanskih lastnikov so bile proizvodne zmogljivosti v Kopru prodane, prav tako pa tudi poslovni prostori, kjer ima Cimos v najetih pisarnah sedež. V pogajanjih z bankami v Cimosu zatrjujejo, da bo sedež, če bodo selitev izpeljali, ostal v Sloveniji.
Ali bo posojilo septembra podaljšano ali pa bo Mutares, katerega delnice kotirajo na frankfurtski borzi, moral poiskati nove financerje, bo znano v prihodnjih tednih. Po naših podatkih se banke trenutno bolj nagibajo k temu, da Cimosu zaradi predvidene selitve in s tem povečanega tveganja posojila ne podaljšajo. Kot so povedali v Cimosu, še ne morejo potrditi ali zanikati nobenih govoric ali špekulacij v zvezi s selitvijo proizvodnih dejavnosti. »V okviru Cimosove poti v trajnostno naravnano podjetje preučujemo vse možnosti za znižanje stroškov. Končna odločitev je odvisna od neto koristi za Cimos kot celoto in podpore vseh deležnikov.« Koliko delavcev imajo še v Sloveniji, v Cimosu niso razkrili, po neuradnih podatkih pa jih zaposlujejo okoli 500.
Težave v MLM se stopnjujejo
Na drugem koncu Slovenije, v podjetju Mariborska livarna Maribor (MLM), se težave prav tako stopnjujejo. Pred dnevi je namreč največji kupec, britanska multinacionalka GKN Driveline, ki zaposluje okoli 25.000 delavcev, MLM odpovedala pogodbo o sodelovanju. GNK Driveline ima eno od tovarn v Zrečah, s katero je lani ustvaril 118 milijonov evrov prihodkov, pri čemer je čisti dobiček znašal le 211.000 evrov. Čeprav je odpovedni rok pogodbe šest mesecev, so po naših podatkih naročila GNK Driveline že presahnila. Pred meseci so v GNK Driveline pristali na nekoliko višje cene izdelkov, ki jih nabavljajo pri MLM. Po mnenju poznavalca razmer je očitno po danem soglasju k višjim cenam GNK Driveline začel iskati nove dobavitelje. Poglavitni razlog za odhod največjega kupca je slabo finančno stanje MLM, kar je v avtomobilski industriji nedopustno. V MLM je zaposlenih okoli 350 delavcev, od katerih jih je okoli 50 na čakanju.
Dodatno se položaj MLM in s tem možnosti, da bi se iz podjetja, katerega usoda visi na nitki, preobrazilo v dolgoročno delujoče podjetje, zapletajo še na eni fronti – v prodajnem postopku družbe. Po več spodletelih poskusih so v Slovenskem državnem holdingu, kjer so lastništvo v MLM podedovali od ukinjene Družbe za upravljanje terjatev bank, marca začeli nov prodajni postopek. Po naših podatkih se za nakup zanimata dva kandidata iz Indije: skupina Gupta Group Automotive in Bharat Forge, ki poleg avtomobilske posluje še v številnih drugih panogah, med drugim v obrambni. S podatki o poslovanju MLM se je Gupta že seznanila, Bharat Forge pa jih zdaj pregleduje. Po neuradnih podatkih sta obe indijski podjetji nezadovoljni z odpovedjo sodelovanja največjega kupca, njune nadaljnje aktivnosti pa bodo odvisne od razvoja dogodkov. Po eni od možnosti, ki jih omenjajo, bodo v MLM okrepili progam kovačije, s katerim dosegajo višje zaslužke, SDH, ki mu MLM dolguje okoli 14 milijonov evrov, pa bi reprogramiral posojila.
V reševanje MLM se je pred nekaj tedni vključila tudi mariborska občina, ki jo zanima nakup dobrih pet hektarjev velikega zemljišča v štajerski prestolnici, pomagala pa naj bi pri iskanju kupca za mariborsko družbo.
