Gospodarsko ohlajanje, a še vedno pozitivna gospodarska rast ter umirjanje inflacije so zagotovili ugodno okolje za delniške trge, da še naprej ostajajo močni. Indeksa S&P 500 in Nasdaq sta pretekli teden dosegla rekordne vrednosti. Inflacija v ZDA se še naprej znižuje in je junija na letni ravni znašala tri odstotke, kar je najnižja vrednost po marcu 2021.
Nadaljnje umirjanje inflacije bi lahko bilo dovolj dobra podlaga za Fed (Federal Reserve), da začne zniževati obrestne mere. Začela se je sezona objav polletnih rezultatov, ki morajo zadovoljiti visoka pričakovanja trgov. Medletna rast dobička za člane indeksa S&P 500 naj bi v drugem četrtletju znašala 8,8 odstotka, kar bi predstavljalo najhitrejšo rast po prvem četrtletju leta 2022. Pričakuje se tudi širitev rasti na osem od enajstih sektorjev, kar bi lahko pomenilo, da bi sektorji, ki zaostajajo, nekoliko dohiteli delnice tehnologije in komunikacijskih storitev, ki so v preteklem obdobju skrbele za rast trgov. V prvi polovici leta je namreč ameriški delniški trg velikih podjetij pridobil 15,3 odstotka vrednosti; energijo za rast je črpal predvsem iz navdušenja nad umetno inteligenco in robustno rastjo dobička teh podjetij. Tudi trg dela kaže znake ohlajanja, pri čemer je stopnja brezposelnosti pri 4,1 odstotka, kar je višje od najnižje ravni, dosežene po pandemiji, pri 3,4 odstotka. Trend povečevanja brezposelnosti bi lahko povzročil pritisk na rast plač in dodatno zmanjšal pritisk na inflacijo.
Nižanje inflacije, pričakovan zasuk monetarne politike in geopolitične napetosti skrbijo za rast cene naložbenega zlata. Trojska unča zlata, ki predstavlja približno 31,10 grama, je v teh dneh znova presegla mejo 2400 dolarjev. Zlato je v letošnjem letu zraslo za več kot 17 odstotkov in se že od aprila giblje nekje med 2280 in 2430 dolarji. Od oktobrskega dna je pridobilo slabih 33 odstotkov, kar je precejšen skok glede na dolgoletno gibanje te žlahtne kovine. Zlato se sicer uporablja kot nakit, naložbeno zlato, približno 10 odstotkov pa se ga porabi v proizvodnji elektronskih komponent. V senci vseh makro- in mikroekonomskih podatkov raste tudi cena surove nafte. Za sodček lahke zahodnoteksaške nafte (WTI) je treba odšteti dobrih 82 dolarjev, kar je približno 10 dolarjev več kot v začetku junija. Cena zemeljskega plina v Evropi se je nekako ustalila pri dobrih 30 evrih za megavat, kar tudi sicer predstavlja povprečno ceno v prvi polovici leta.
Slovenski borzni indeks SBITOP se giblje nad 1640 točkami; v letošnjem letu je pridobil slabih 31 odstotkov. Pri tem seveda niso upoštevane že izplačane dividende, ki jih moramo prišteti k uspešnosti posamezne delnice in vplivajo na vrednost indeksa. Indeks namreč upošteva zgolj vrednosti delnic, ki ga sestavljajo, in ne tudi že izplačane dividende, ki pri domačih družbah predstavljajo precejšen delež vrednosti delnice. Dividende so v zadnjih tednih že izplačali Cinkarna Celje, NLB, Pozavarovalnica Sava in Zavarovalnica Triglav. Nekaj izplačil smo imeli že v prvem četrtletju, preostala pričakujemo v poletnem času vse tja do konca avgusta. x
