Novo mesto. Župani devetih občin jugovzhodne Slovenije od Škofljice do Metlike ter predstavniki Razvojnega centra Novo mesto, Slovenskih železnic, Karlovške županije in družbe HŽ Infrastruktura so te dni s podpisom ustanovnih listin ustanovili Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje. Združenje bo imelo sedež v Novem mestu, ustanovljeno pa bo kot javni zavod s statusom pravne osebe. Po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija gre za prvo tovrstno evropsko združenje s sedežem v Sloveniji. »Naš glavni namen je pospešiti ureditev železniške infrastrukture na našem območju, da bomo lahko v konkurenčnem času potovali z vlakom, s hitrejšim tovornim prometom pa bomo omogočili tudi nadaljnji gospodarski razvoj tega območja,« je dejal Macedoni.
Potovalni čas bi radi prepolovili
Prvi korak na poti k združenju so župani naredili leta 2018, ko so podpisali dogovor o sodelovanju pri revitalizaciji čezmejne železniške infrastrukture Ljubljana–Novo mesto–Metlika–Karlovec–Zagreb, na podlagi katerega se podpisniki zavzemajo za modernizacijo železniške proge, višjo potovalno hitrost, okrepitev nosilnosti proge, ureditev postajališč in odpravo nivojskih prehodov. »Danes smo podpisali dokumente, ki dajejo zelo dobre temelje za to, da se bomo čez leta iz naših krajev pa tudi iz Hrvaške proti Ljubljani peljali bistveno hitreje in bomo več kot prepolovili današnje potovalne čase. S tem bo železnica postala zelo konkurenčen način prevoza tako za potnike kot za gospodarstvo. To je smer, v katero gre Evropa,« je dejal Franci Bratkovič, direktor Razvojnega centra Novo mesto. Združenje, ki ima status javnega zavoda, je treba še vpisati v sodni register, sprejeti določene uradne korake v Bruslju, nato pa lahko začnejo operativno delo.
Danes vlak za približno 80-kilometrsko razdaljo od Novega mesta do Ljubljane potrebuje dve uri, iz Metlike še uro dlje. »Sedanji železniški promet je popolnoma nekonkurenčen. Če bi želeli, da pride potniški vlak iz Novega mesta do Ljubljane v manj kot 50 minutah, bi moral voziti s hitrostjo vsaj 130 kilometrov na uro,« pravi Jože Novak iz Družbe za razvoj infrastrukture, ki pripravlja načrte za obnovo proge. Kot je pojasnil, so projekt revitalizacije dolenjske železnice razdelili na tri dele. Najbližje realizaciji je prvi del, to je od Ljubljane do Ivančne Gorice, za katerega pričakujejo sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN) do leta 2025, dvotirna proga pa naj bi bila urejena do leta 2031. Za odsek od Ivančne Gorice do Novega mesta naj bi do konca leta na vlado vložili predlog o pripravi DPN, ta naj bi bil pripravljen do leta 2028, vsaj enotirna proga pa posodobljena do leta 2038. Šele po tem letu bi lahko začeli obnavljati zadnji del proge, to je od Novega mesta do Metlike.
Pozabljena Bela krajina?
»V Beli krajini smo začeli biti plat zvona že pred letom 2018, ko smo dobili v roke različne strategije. Ni nas bilo v strategiji do leta 2030, prav tako ne v strategiji do leta 2050. Zato je bila za nas edina rešitev, da skupaj z drugimi občinami začnemo pritiskati, in ustanovitev združenja je prav gotovo pozitiven korak. A to ne pomeni, da se v teh letih ne bo na tej progi nič delalo. Proga se bo obnavljala, letos so denimo že obnovili prehod v Križevski vasi. Upamo, da bo takih posodobitev še več pred letom 2038, ko naj bi začeli obnavljati celoten belokranjski del proge in nam skrajšali triurno pot v Ljubljano,« je dejal župan Metlike Darko Zevnik.
Kot ob tem dodaja črnomaljski župan Andrej Kavšek, Belokranjci pozdravljajo vsako pobudo, ki jih prometno približa Ljubljani in Evropi. »Tudi s tem teritorialnim združenjem smo bližje. Vendar si kot verjetno vsak Belokranjec želim, da bi EU spoznala, da je leto 2050 pač predaleč, kajti ne upam si niti zamišljati, s čim se bomo oziroma se bodo leta 2050 ljudje sploh vozili. Zato si želim predvsem malo več ambicioznosti pri časovnici tega projekta,« je bil jasen Kavšek.
