Krško. Predlog reorganizacije mreže NMP so pripravili v delovni skupini ministrstva za zdravje. Po predlogu bi med drugim na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov. V Krškem menijo, da se ponavlja stara zgodba, pa čeprav so zdaj mestna občina. Ponovitev zgodbe iz leta 2015, ko je bil prvi poskus takšne ukinitve, ga je negativno presenetila, se je odzval novi krški župan Janez Kerin. Presenečen je tudi, da je do takšnega poskusa vnovič prišlo zdaj, ko je Krško dobilo status mestne občine. Opozoril je, da v Krškem, ki je del pomembnega posavskega energetskega bazena, nujno medicinsko pomoč potrebujejo tudi zaradi jedrske elektrarne. Če ne drugače zaradi 26.000 prebivalcev, ki imajo najbližjo bolnišnico na voljo šele v sosednji brežiški občini. Sicer pa bodo v Krškem storili vse, da tamkajšnjo nujno medicinsko pomoč obdržijo, je še napovedal Kerin.

Morebitni reorganizaciji nujne medinske službe nasprotujejo tudi v dolenjskih občinah Mirna, Trebnje, Šentrupert in Mokronog - Trebelno, soustanoviteljicah Zdravstvenega doma Trebnje. Mirnski župan Dušan Skerbiš, ki predseduje svetu ustanoviteljic tega javnega zavoda, je opozoril, da bi v primeru ukinitve tovrstne pomoči v Trebnjem brez dežurnega zdravnika ostalo več kot 22.000 prebivalcev občin Mirnske doline.

Podobno menijo v belokranjski Metliki. Direktorica Zdravstvenega doma Metlika Duška Vukšinič je dodala, da ukinjati nekaj, kar deluje preverjeno dobro, ni v redu. Če bi v Metliki ukinili ambulanto nujne medinske pomoči in bi ponoči ter ob koncu tedna ostali brez dežurnega zdravnika, bi to najbolj občutili v najbolj oddaljenih vaseh ob hrvaški meji oziroma na že tako demografsko ogroženem območju, reševalni oziroma čas posredovanja pa bi se več kot podvojil.