Gorenjski nagelj so v preteklih letih močno izpodrinile nove, sodobne uvožene balkonske rastline, ki se hitro razrastejo in jeseni zavržejo, zato je ta avtohtona rastlina skoraj popolnoma zamrla. Na srečo se od leta 2000 enemu najpomembnejših simbolov dediščine na Gorenjskem, ki simbolizira ljubezen, naklonjenost, občudovanje in čast, znova obetajo lepši časi. Pri Gorenjski turistični zvezi (GTZ) so se namreč takrat odločili nageljne ohraniti in spodbuditi ljubiteljice rož k sodelovanju v akciji Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone.
Letos torej mineva že 24 let, odkar podeljujejo priznanja za najlepše gorenjske nageljne. »Zveza se je za ta projekt odločila v okviru akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Vsako jesen v okviru GTZ tradicionalno organiziramo srečanje gorenjskih turističnih delavcev, vsako leto v drugem kraju. Letos se bomo oktobra sestali v Železnikih, na srečanju pa si bodo člani med seboj izmenjali še izkušnje z organizacijo prireditve in preostalih dogodkov, se poveselili ob glasbenih nastopih ter podrobno spoznali krajevne običaje in navade,« je povedala predsednica ocenjevalne komisije pri GTZ Mirjam Pavlič.
Kot je pojasnila, bodo turistična društva prejela priznanja za okrogle obletnice in za urejenost krajev, posamezni člani za dolgoletno aktivno delo, tako kot vsako leto pa bo komisija tudi letos izbrala še prejemnike priznanj za najlepše gorenjske nageljne in podelila priznanje NAJ vrt Gorenjske.
Najbolj jim ugaja svež planinski zrak
Po besedah Pavličeve so z akcijo GTZ Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone pripomogli, da so vrtnarji začeli bolj množično gojiti sadike nageljnov, ljubitelji rož pa so jih začeli kupovati ter saditi na okna in balkone: »Marsikatera gorenjska hiša je znova okrašena z nageljni, tudi balkone, zasajene z metri nageljnov, lahko vidite po Gorenjski, predvsem pa nageljni zelo dobro uspevajo na planinskih kočah, kjer jih tradicionalno sadijo že dolga leta. Malce bolj svež planinski zrak jim namreč zelo ugaja za bogato cvetenje še pozno v jesen.«
Sogovornica je poudarila, da so včasih nageljne sadili v kombinaciji rožmarina in roženkravta, kar še vedno velja za slovenski šopek, danes pa je množičnejše sajenje nageljnov tudi dokaz, da so ti spet našli svoje mesto na gorenjskih oknih in balkonih, tako po vaseh kot v mestih. Čeprav jih je težje vzgojiti kot druge balkonske rastline, je dodala Pavličeva, lastniki nageljnov vztrajajo zaradi njihove lepote in občudovanja obiskovalcev gorenjskih krajev.
Kot je še spomnila Mirjam Pavlič, je GTZ dolga leta spomladi organizirala tudi predavanja o vzgoji in negi nageljnov. Ta so bila Gorenjcem v veliko pomoč tako pri zasaditvi kot odpravi morebitnih bolezni rastlin.
