Selitev obsežnega in občutljivega gradiva zgodovinskega arhiva, ki zajema več kot štiri tekoče kilometre, iz stavb z majhnimi prostori in ozkimi prehodi v središču mesta in za povrhu še brez dvigala, je bil pravi logistični zalogaj. Zato je načrtovanje in predvsem ustrezna zaščita arhivskega gradiva, ki je kulturna dediščina zahtevala svoj čas. »Predpriprava je bila ključna. Pri selitvi smo morali poskrbeti za ustrezne pogoje. Gradivo, ki ni v arhivskih škatlah, smo morali previdno zapakirati,« pojasnjuje direktorica zgodovinskega arhiva Zdenka Semlič Rajh. Posebno pozornost pri ravnanju je zahtevalo listinsko gradivo, knjige in varnostne kopije na mikrofilmih. V depojih na Mestnem in Ciril-Metodovem trgu, ki so zdaj ob izpraznitvi že zgodovinski, je bilo skupno 423 fondov in zbirk. Ti beležijo zgodovino mesta Ljubljana, kar obsega vse od področja uprave, pravosodja, šolstva, zdravstva, sociale, gospodarstva in društev. »V tem pogledu je Ljubljana edinstvena, saj imamo ohranjene tudi celotne zapisnike sej mestnega sveta. Ohranjena registratura Ljubljane je eden najpomembnejših tovrstnih arhivskih fondov, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v širšem prostoru,« pojasnjuje sogovornica. Najstarejše gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, kar so drobci zbirk makulatur datira okoli leta 1000, ohranjene zbirke listin, ki so izjemne vrednosti za zgodovino mesta segajo v čas od 1320 dalje, gradivo uprave, med katerega sodi mestna registratura je iz leta 1300, gradivo gospodarskih fondov in članskih organizacije se začenja že v drugi polovici 16. stoletja, gradivo posameznih osebnih fondov pa v letu 1500. Najdragocenejše, kot pojasnjuje direktorica Zdenka Semlič Rajh, je v arhivu v njenih očeh to, kar je v določenem trenutku uporabno za njihove stranke. »V hiši nimamo samo raziskovalcev, temveč zaposleni na podlagi našega gradiva rešujejo tudi določene upravno-pravne zahtevke. Od leta 2018, ko morajo po spremenjeni gradbeni zakonodaji reševati tudi gradbene vloge, imamo ogromno tudi tovrstnih vlog, katerih reševanje ni vedno enostavno. V preteklosti smo bili priča mnogim spremembam v organizaciji uprave, zaradi česar je, da najdeš pravo dokumentacijo, v tem primeru gradbena dovoljenja, kdaj potrebno pravo detektivsko delo,« še pravi sogovornica. Sicer pa vsak čas in dogajanja v družbi ter skladno s tem spreminjanja zakonodaje vpliva na arhivsko delo, v 90. letih so tako ob denacionalizaciji recimo imeli polne roke dela z iskanjem gradiva, ki se je nanašalo na zahtevke za povrnitev premoženja.
Aškerčeva soba
v nekdanjem arhivu
Zdaj že v nekdanjih majhnih in temnih depojih mestnega arhiva na Mestnem in Ciril-Metodovem trgu razporejenih po različnih nadstropjih in med seboj labirintsko povezani je bila tudi t. i. francoska oz. Aškerčeva soba. Ta se je po Antonu Aškercu imenovala, ker je pesnik in duhovnik 15. julija 1898 postal tudi prvi ljubljanski mestni arhivar, zaradi česar ta datum pomeni ustanovitev Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Z arhivarjevim delovanjem se je resnično začelo sistematično urejanje magistratnega gradiva, ki je vse od svoje ustanovitve potovalo že med različnimi depoji. Od leta 1935 je bilo do vojne denimo shranjeno v Auerspergovi palači, današnjem Mestnem muzeju, kjer je pri selitvi prišlo do precejšnjega nereda. Med drugo svetovno vojno so gradivo zaradi varnosti prestavili v zaklonišče Narodne in univerzitetne knjižnice in ga po osvoboditvi prenesli nazaj v skladišča Auerspergove palače.
V sredini 60. let, ko so za arhiv prenovili občinske prostore na Mestnem trgu 27 so tam nastali tudi najsodobnejši depoji v Jugoslaviji, čeprav so v njih namestili stare lesene police, ki so jih našli po naključju ali pa so jih kupili, na njih pa so bile arhivske škatle shranjene še do pred nekaj dnevi. Poleg skladišč na Mestnem trgu je mestni arhiv nato čez čas depoje dobil tudi v stavbi na Ciril-Metodovem trgu, pri čemer pa ima danes skladišča še na drugih lokacijah.
Novi depoji so boljši,
ne pa optimalni
A ne glede nato, da so bili depojski prostori ljubljanskega arhiva ob Magistratu ob svojem nastanku najsodobnejši, jih je tekom desetletij nekoliko povozil čas. Zato selitev, s katero se je moral v začetku tega leta soočiti Zgodovinski arhiv Ljubljana, z vidika pogojev hranjenja gradiva prinaša posodobitve. Kot pravi Zdenka Semlič Rajh so potresna in požarna varnost ter mikroklimatski pogoji na novi lokaciji v BTC-ju zagotovo boljši, prav tako novo skladišče omogoča ureditev posebnega prostora za hranjene še posebej občutljivega gradiva. »Prednost novih depojev pa je tudi ta, da bomo lahko gradivo, ki smo ga imeli do sedaj razdeljenega po različnih prostorih zdaj sistematično uredili na enem mestu,« poudarja direktorica zgodovinskega arhiva. Nova skladišča v BTC-ju so, kot strne sogovornica, tako z vidika hrambe boljša, vendar ne optimalna, to bi prinesla le novogradnja, je jasna. Bodo pa morali zaradi ločenosti novih depojev od pisarn, knjižnice in čitalnice drugače organizirati delo, vendar kot zagotavlja Zdenka Semlič Rajh, uporabniki tega ne bodo čutili. Čitalnico bodo zanje odprli po velikonočnih praznikih, na Mestnem trgu 27 bo delovala dokler zgodovinski arhiv za selitev ne najde še novih pisarniških prostorov.
