Kočevje. Na idejo se je ostro odzval strokovnjak s področja gozdarstva in lovstva, Blaž Sever, ki je pojasnil, da so količine, ki so jih predstavniki navajali glede biomase, popolnoma neizvedljive. V Melaminu so zbranim predstavili, da naj bi s tem ukrepom pridelali do 250.000 ton biomase na leto, a po Severjevi oceni je les na tistem območju boljše kakovosti, kar pomeni, da je večinsko primeren za razrez in ne biomaso, zato bi za lesne sekance ostalo le 120.000 ton lesa. Sever je sicer podpornik civilne iniciative Ohranimo Kočevsko, kjer, kot pravi, ne želijo, da bi kdor koli izgubil službo, nočejo pa dajati prednosti kapitalu pred varovanjem narave.
Melamin bi po njegovi oceni s premikom tovarne uničil 20 hektarjev gozda, kjer so po vetrolomu posadili nova drevesa. Opozoril je, da želijo v Melaminu upravljati s 500.000 tonami kemikalij, 250.000 tonami lesa in 200.000 litri vode, kar pomeni, da bi pri polnem obratovanju dosegli 950.000 ton surovin, ki bi jih po njegovem izračunu iz Kočevja dnevno izvažalo 140 tovornjakov. »S tem bi močno zmanjšali kvaliteto življenja ljudi. Ne gre le za Kočevje, tudi za okoliške kraje, kot so Ribnica in Velike Lašče, bi to imelo obsežne posledice,« je pojasnil in dodal, da tudi v sežiganju odpadkov v Kočevju ne vidi rešitve, saj so količine za takšno območje enostavno prevelike.
Po informacijah civilne iniciative naj bi bilo zemljišče, kjer naj bi stal novi Melamin, v lasti družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG), katerega eno od ustanovnih pravil je, da gozdna zemljišča kupuje in ne prodaja, kar bi lahko predstavljalo težavo pri premiku Melamina.
Še brez vloge za prodajo zemljišča
V družbi SiDG odgovarjajo, da je lokacija, ki se omenja kot nadomestna lokacija Melamina, v lasti Republike Slovenije, družba SiDG pa s temi zemljišči zgolj gospodari v njenem imenu. Vloge za morebitno prodajo zemljišč za zdaj še niso prejeli. Po zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije si mora družba SiDG sicer prizadevati za dolgoročno povečevanje površine državnih gozdov, pri čemer mora pri razpolaganju z državnimi gozdovi in pridobivanju gozdov oblikovati večje strnjene komplekse, zmanjševati delež državnih gozdov v solastnini ter prednostno pridobivati gozdove, ki ležijo v obmejnem pasu, varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom, ki jih v skladu z zakonom o urejanju gozdov lahko razglasi le vlada Republike Slovenije.
Pri prodaji zemljišč morajo upoštevati, da ne odtujujejo zemljišč, ki so del kompleksov državnih gozdov, gozdov v bližini državne meje in varovanih gozdov. Kljub sprejeti strategiji, da se mora delež državnih gozdov do leta 2029 povečati, je torej prodaja zemljišč družbi Melamin popolnoma izvedljiva, kar pa lahko družba SiDG stori le, če bo to vključeno v letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi, ki ga sprejme vlada Republike Slovenije.
