Občina Ig je v okviru priprav na celostno prometno strategijo med občani izvedla anketo o potovalnih navadah in njihovih pogledih na razvoj prometa v občini. Anketo je izpolnilo 460 občanov, kar je približno šest odstotkov vseh občanov Iga. Ni pa presenetljivo, da je za večino dejavnosti za občane Iga glavno prevozno sredstvo avtomobil. Večina anketirancev sicer zelo pogosto hodi v središče občine zaradi osnovnih storitev, kot so knjižnica, trgovina in zdravnik. Najpogostejši cilj zunaj občine pa je seveda bližnja Ljubljana, a samo sedem odstotkov se jih do prestolnice odpravi z avtobusom. Približno četrtina anketiranih najmanj enkrat na teden obišče sosednjo občino Škofljica. Priljubljeni regionalni turistični točki Krim in Iški vintgar med občani presenetljivo nista priljubljeni, saj se tja odpravijo le nekajkrat na leto ali pa še to ne.
Kolesarske površine in pešcone
Kolesarjenje je za skoraj vse občane izključno rekreacija, in ne sredstvo, s katerim greš po opravkih. Občanov, ki se do Vintgarja le odpravijo s kolesom, je nekaj več kot četrtina. Pri tem je kar 40 odstotkov vprašanih izrazilo mnenje, da bi po opravkih za krajše razdalje uporabljali kolo, če bi bile urejene primerne kolesarske površine. Najbolj presenetljiv podatek pa je, da si kar 82 odstotkov vprašanih želi, da bi se na Igu izboljšali pogoji za hojo. Več kot polovica si želi dodatnih območij za pešce, na drugi strani pa petina vprašanih nad slednjimi ni navdušena. Izboljšanje infrastrukture za kolesarjenje si želi skoraj 90 odstotkov anketirancev.
Glede omejitve hitrosti so mnenja različna. 42 odstotkov anketiranih se strinja z dodatnim omejevanjem, 36 odstotkov pa se jih s tem ne strinja. Omenjeni vprašanji se nanašata na obstoječe ceste. Tri četrtine vprašanih meni, da so za hitrejši promet nujne dodatne ceste in širitev obstoječih. V komentarjih je več vprašanih izpostavilo željo, da se uredi obvoznica iz smeri Škofljice, mimo Iga do industrijske cone. Predlagali so tudi novo povezovalno pot med ulico Banija in Govekarjevo cesto ob pokopališču. Skoraj polovica vprašanih se strinja z omejevanjem parkiranja v strogem mestnem središču, a po drugi strani jih več kot tretjina temu nasprotuje.
Varnost je najpomembnejša
Na vprašanje o prioritetah pri načrtovanju prometa jim je najpomembnejša varnost. Tej sledijo boljši pogoji za hojo in kolesarjenje, javni potniški promet, tudi na račun omejevanja avtomobilov, pa je na tretjem mestu. Zatem je na vrsti zdravje in na petem mestu je zagotavljanje boljših pogojev za avtomobile. Za občane Iga je »varovanje okolja« šele za avtomobili, predzadnje pri načrtovanju prometa pa je »prostor po meri človeka«. Najmanj glasov pa je prejel »status quo«, to se pravi, da bi občina načrtovala potek prometa tako kot doslej in brez sprememb v pristopu.
Urejanje središča kraja
Včeraj je bila v Domu kulture Ig predstavitev projekta Urbanistična arhitekturna in prometna ureditev središča Iga. Občina je na dogodku zainteresirane seznanila z načrtovano ureditvijo in predlogi za izboljšanje središče naselja. »Idejna zasnova za projekt celovite ureditve središča Iga ob Govekarjevi cesti med drugim vključuje prenovo avtobusne postaje ter izboljšanje infrastrukture za pešce in kolesarje. S tem bomo omogočili boljše kombiniranje kolesa in javnega prevoza,« je načrte za prihodnost mestnega središča pojasnila podžupanja Iga Mira Žagar. Pri tem je dodala, da so v dogovoru z LPP septembra uvedli dodatne avtobusne povezave do Visokega in Podkraja. V načrtu je tudi podaljšanje avtobusne proge 19I do odcepa za Gornji Ig, za kar pa morajo še pripraviti potrebno infrastrukturo.
