Direktor blejske občinske uprave Robert Klinar se nadeja, da se bodo dela v okviru izbranega izvajalca za gradnjo prve faze ceste, Gorenjske gradbene družbe, začela že letos. Vrednost del je ocenjena na 6,4 milijona evrov, rok za dokončanje pa je 19 mesecev od uvedbe v delo. Kot so pojasnili na občini Bled, bo prva faza gradnje blejske obvoznice obsegala rekonstrukcijo krajšega odseka regionalne ceste Lesce-Bled z rekonstrukcijo križišča na Betinu. V sklopu del so predvideni še novogradnja spiralnega dvopasovnega krožnega križišča, premostitveni objekt z regulacijo potoka Rečica, podhod za pešce in kolesarje pod krožiščem, protihrupna zaščita ter komunalna in krajinska ureditev. Po navedbah blejske občine bosta prvi fazi blejske obvoznice sledili še druga in tretja faza. Druga faza gradnje obsega traso od odkopa do predora Straža, tretja pa cesto čez Mlinsko polje, za katero so odkupljena vsa zemljišča razen dveh, pri katerih se občina Bled še usklajuje glede projektantske rešitve. Na Bledu menijo, da bi bila lahko ob složnem sodelovanju z državo oziroma direkcijo RS za infrastrukturo celotna obvoznica zgrajena v petih letih.
Eden najsrečnejših dni Blejcev
in Bohinjcev
Blejski župan Janez Fajfar je pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja za prvo fazo gradnje blejske južne obvoznice označil za enega najsrečnejših dni v zadnjih desetletjih za večino Blejcev in Bohinjcev. Prepričan je, da bo začetek gradnje obvoznice končno rešil strahovit problem dveh kilometrov državne ceste ob obali Blejskega jezera, medtem ko bo dostop do Bohinjske Bele in Bohinja precej lažji, se veseli Fajfar. Pomen obvoznice za blejski turizem že dlje časa poudarja Romana Purkart iz Turizma Bled. »Kar je dobro za lokalne prebivalce, mora biti dobro tudi za goste. Dejstvo je, da se morajo domačini na Bledu dobro počutiti, če želimo, da se bodo dobro počutili tudi naši gostje. Sobivanje turistov in domačinov je eden izmed izzivov, ki ga je treba nenehno naslavljati, « je prepričana Purkartova, sicer tudi kandidatka za letošnje županske volitve na Bledu.
Po besedah sogovornice so imeli letos na Bledu največ težav prav s prometom in ostalo infrastrukturo. »Dejstvo je, da so se potovalne navade gostov spremenile, na eni strani so pripotovali z osebnimi vozili, velik porast je bil pri avtodomih, na drugi strani pa je veliko gostov na Bled prišlo tudi z vlakom. Bled nujno potrebuje južno razbremenilno cesto, nova parkirišča pred Bledom, verjetno tudi celoletne shuttle po destinaciji,« je jasna Purkartova, ki opozarja tudi na izseljevanje domačinov. Prepričana je, da si na Bledu ne smejo dovoliti, da bi se začeli domačini na račun turizma izseljevati in svoje nepremičnine spremenili v nastanitvene objekte.
Končno ureditev
komunalnega omrežja
Z ureditvijo ceste ob Blejskem jezeru, pod katero teče glavni mešani kanal, se bo lahko končno uredilo tudi komunalno omrežje. »Mešanega sistema ne moremo ločiti, dokler ne bo zgrajena južna razbremenilna cesta, saj poteka trasa vode pod Ljubljansko cesto, ki pa je za zdaj poleg Pokljuke edina cesta v Bohinj,« še dodaja Romana Purkart.
Več kot desetletni izziv mobilnosti na destinaciji, ki ga gostje najbolj občutijo pri obiskovanju bližnje okolice, že leta izpostavlja tudi direktor Kampa Šobec Uroš Ambrožič. »Zadnji čas je, da se začne dokončno urejati problem južne razbremenilne ceste mimo Bleda, saj nam je vsem dobro znana problematika nenehnih prometnih zastojev na relaciji Lesce-Bled, kar pomembno vpliva tudi na naše goste,» meni Ambrožič, ki se te dni veseli tudi skorajšnjega začetka gradnje krožišča Šobec, ki bo normaliziralo vključevanje na glavno prometnico Lesce-Bled.
