Čeprav je večina v mestnem svetu Mestne občine Ljubljana v ponedeljek podprla občinski sklep o nameri združiti vseh 23 vrtcev v Center PRVI, je razprava svetnikov na dan prinesla precej pomislekov o takšni nameri. Vodja oddelka za vzgojo in izobraževanje Marija Fabčič je včeraj zagotovila, da sprememb za otroke in njihove starše ne bo ter da zaradi načrtovane reorganizacije obstoječi ravnatelji ne bodo izgubili avtonomije. Z združitvijo v en zavod bodo vrtci postali organizacijske enote, katerih vodje bodo še naprej ravnatelji kot pedagoški vodje.
Fabčičeva je zavrnila bojazen staršev, da bi zaradi združitve v skupni zavod otroke lažje premeščali med vrtci. Pojasnila je, da bodo tudi v prihodnje starši izbrali, kam bodo vpisali otroka, in da ne bodo nikogar silili, da bi otroka vpisal v vrtec, v katerega ga ne bi želel vpisati. Posamezni svetniki so opozorili še, da bi z združitvijo vrtcev občina dobila možnost prosto premeščati zaposlene iz enote, kjer je kadrovski presežek, v enoto, kjer je kadrovski primanjkljaj. »Kako si predstavljate to, da bi vzgojitelji kar pustili svoj oddelek in šli drugam?« je tovrstne pomisleke zavrnila vodja oddelka. Po njenih besedah na kadrovskem področju večjih sprememb ne bo, saj bodo tudi po morebitni združitvi za kadrovanje skrbeli zdajšnji ravnatelji. Poudarila pa je, da bodo po združitvi lahko odpravili veliko administrativno zagato, s katero se zdaj srečujejo pri zagotavljanju spremljevalcev za otroke s posebnimi potrebami. Če zdaj v določenem vrtcu takšnega spremljevalca ne potrebujejo več, ga ne morejo kar z danes na jutri premestiti v vrtec, kjer bi spremljevalca potrebovali. »Sedanji ravnatelji bodo skrbeli, da pazljivo delajo s sodelavci, ker vemo, da zadovoljen sodelavec pomeni kakovost,« je sklenila Fabčičeva.
Je pa omenila, da občina že zdaj zaradi upada števila otrok v vrtcih zapira posamezne oddelke, ki delujejo v manj primernih prostorih. Ta proces bodo nadaljevali tudi v prihodnje, je napovedala Fabčičeva, a poudarila, da to ne pomeni, da bodo zmanjševali obseg javne mreže vrtcev. Spomnimo, kar nekaj enot ljubljanskih vrtcev na primer ne izpolnjuje normativov glede notranjih igralnih površin.
»Najkakovostnejši
so manjši vrtci«
Na ponedeljkovi seji mestnega sveta je svetnica Maruša Babnik (SDS) ponudila idejo, naj namesto enega centralnega zavoda mesto ustanovi štiri nekoliko manjše centre s po šestimi do sedmimi vrtci. Fabčičeva je dejala, da bi takšna reorganizacija s seboj najverjetneje prinesla razkosavanje obstoječih vrtcev. Če bi želeli vrtce združiti denimo glede na četrtne skupnosti (teh je kar 17), bi občina najverjetneje prav tako morala razbijati določene enote vrtcev, česar pa si ne želijo, je dejala vodja. Fabčičeva je poudarila, da hočejo obstoječe vrtce ohraniti takšne, kot so zdaj.
»Ne razumem, zakaj bi sploh v kakršnem koli obsegu morali združevati, saj so ljubljanski vrtci doslej delovali dobro. Iščem tehtne argumente, ki bi govorili v prid združevanju. Za zdaj smo poslušali samo o neki optimizaciji,« je komentirala predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Silvija Komočar. Tudi dr. Jerneja Jager s Pedagoškega inštituta je bila zadržana do »alternativnih rešitev«, ki bi namesto združitve vseh 23 vrtcev v en zavod ponudile združitev po nekaj vrtcev. Pojasnila je, da bi tudi v slednjem primeru še vedno določeni ravnatelji lahko izgubili avtonomijo, prav tako pa ne bi mogli vsem deležnikom v vzgoji in izobraževanju zagotoviti primerne stopnje zastopanosti v svetih novih zavodov.
Jagrova je dejala, da raziskave iz tujine kažejo, da so najkakovostnejši tisti vrtci, ki so manjši. »Ker imajo zaradi tega boljšo spodobnost odzivanja na individualizirane potrebe,« je pojasnila. Komočarjeva je spomnila, da kurikulum za vrtce, ki je krovni nacionalni dokument za delo vrtcev, zagovarja individualiziran pristop do otrok. »To je pri vrtcih alfa in omega, ker se otroci v predšolskem obdobju razvijajo vsak s svojim tempom,« je zagotovila. Le tak pristop zaposlenim v vrtcih omogoča, da denimo zgodaj odkrivajo otroke, ki bi potrebovali dodatno pomoč pri razvoju.
V Skupnosti vrtcev Slovenije zato zagovarjajo, da se v zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vrne zakonsko določilo, ki je v preteklosti že omejevalo, koliko oddelkov ima največ lahko posamezni vrtec. Prej je bila ta meja postavljena pri 30 oddelkih, je dejala Komočarjeva, ki je poudarila, da je skupnost to prošnjo že večkrat naslovilo na ministrstvo za izobraževanje.
Fabčičeva razume, da je zaposlene v vrtcih morebiti strah zaradi napovedanih sprememb, a je zagotovila, da bodo »storili čisto vse, da bomo premagali ta strah, da bodo dobili informacije in da bo postopek transparenten. Da bomo lahko vsi vse vedeli.« Priznala je, da določenih odgovorov tudi na občini še nimajo. Vodja oddelka je napovedala, da bo zdaj sledila javna razprava, ki bo trajala najmanj do konca januarja. Komočarjeva se javne razprave veseli, saj meni, da je nujna. »Če bomo dobili priložnost, se bomo v javno razpravo vključili,« je dejala. Tudi Jagrova upa, da bomo lahko sodelovali v tej razpravi.
Kaj omogoča zakonodaja
in česa ne?
Čeprav je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ocenilo, da namera občine po združevanju vrtcev nima pravne podlage v obstoječi zakonodaji na področju vzgoje in izobraževanja, na magistratu menijo drugače. Podžupan Aleš Čerin je poudaril, da zakonodaja združevanja vrtcev izrecno ne prepoveduje. Na občini menijo, tako pravi Fabčičeva, da obstoječa zakonodaja združitev že zdaj omogoča, a bi si želeli v pogovoru z ministrstvom razčistiti morebitne dileme, da bi vedeli, da gredo v pravo smer. Vendar jih ministrstvo doslej ni povabilo na sestanek. »Če se bo izkazalo, da bo določeno pravno podlago treba dopolniti, sem velik optimist, da bo tudi ministrstvo znalo prepoznati dobro namero in strokovno naklonjenost znotraj ljubljanskih vrtcev ter bo dopolnilo, kar bo potrebno,« je dejala Fabčičeva. Na vprašanje, zakaj želijo združiti vse vrtce v celoti in ne zgolj posameznih skupnih službo, kot so denimo računovodstvo, pravna služba, javno naročanje in podobno, je Fabčičeva odgovorila, da bi bil »holdinški sistem verjetno najboljši, ampak tega zakonodaja dejansko ne omogoča«.
Velja omeniti, da zapisnik junijske seje odbora za izobraževanje, znanost in mladino kaže, da je Fabčičeva takrat dala pobudo za spremembo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, tako da bi občinam omogočal ustanavljati »centre na neki holdinški načrt«. Pojasnila je, da bi v tem primeru centri s svojimi specialisti prevzeli skupne službe vrtcev, kot so nabava, finance, računovodstvo in vzdrževanje, kaže zapisnik.
