Da bi brez čebel težko živeli, predvsem pa bi bili oropani velikega deleža prehrane, ki jo zagotovijo z opraševanjem, se v Sloveniji in po svetu vse bolj zavedamo. K temu je pripomogla tudi razglasitev svetovnega dneva čebel. Vendar pa so za rastline pomembni tudi drugi opraševalci. Med njimi so po besedah direktorice Muzejev radovljiške občine dr. Petre Bole čmrlji, čebele samotarke, metulji in naključni obiskovalci cvetov.

Nad cvetove ljudje
s čopičem v roki

Projekt Svet opraševalcev, ki so ga pripravili in predstavili v Čebelarskem muzeju v Radovljici, predstavlja zanimiv in raznolik svet opraševalcev ter razlaga medsebojne odnose med opraševalci in rastlinami, ki jih ti oprašujejo. »Ohranjanje in varstvo okolja ter gospodarstvo mnogih območij našega planeta so bistveno odvisni od vsestranske množične prisotnosti zdravih opraševalcev, saj nam med drugim zagotavljajo tudi potrebno hrano. In vendar v nekaterih delih sveta ni več dovolj opraševalcev, zato je bil to vlogo prisiljen prevzeti človek – s čopičem v rokah,« opozarja dr. Boletova, ena od avtoric monografije Svet opraševalcev, pod katero se podpisujeta še Ivan Esenko in dr. Andrej Šalehar.

Del projekta je tudi razstava Svet opraševalcev, ki jo je pripravil avtor fotografij Ivan Esenko, ki že nekaj let rad fotografira in s tem spoznava svet čebel in opraševalcev. Kot pravi, je prav njim prilagojen tudi njihov domači vrt, na katerem jih rad opazuje. Kadar čebel in opraševalcev ne opazimo, je to po njegovih besedah pravzaprav nevarno, saj pomeni, da jih je premalo, kar pa ima lahko močan vpliv na svet, kakršnega poznamo.

Kako zelo pomembni so opraševalci, opozarja tudi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. »So kazalnik stabilnih razmer v okolju. Na vsako spremembo močno reagirajo, tudi na podnebne spremembe. Temperatura zraka v Sloveniji se je v zadnjih 50 letih povišala v povprečju za skoraj dve stopinji Celzija, kar je povzročilo, da tudi medovite rastline cvetijo in medijo drugače, kot so včasih. Zime so bolj zelene in poleti so suše, vse več je ekstremnih vremenskih pojavov. Vse to na opraševalce močno vpliva,« opozarja klimatologinja.

Na pomoč opraševalcem
s hišicam za gnezdenje

Ljudje lahko preživetju opraševalcev pomagamo na različne načine, opozarjajo sogovorniki, pri čemer je pomembno vsako dejanje tako posameznika kot družbe. Na pomoč opraševalcem pa so tokrat priskočili tudi učenci OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem. V sklopu pedagoške delavnice v Čebelarskem muzeju v Radovljici so se lotili izdelave gnezdilnic za čebele samotarke. Kot nam je povedala učenka Lea, so jih izdelovali iz lesenih delov, v katere so navrtali luknje in jih sestavili v leseni okvir v obliki hišice. Dodala je, da bodo gnezdilnice postavili okoli šole in tako pomagali ohranjati populacijo teh opraševalcev v svoji okolici.

Lani so v muzeju postavili novo stalno razstavo z naslovom Živeti skupaj. O čebeli in človeku, ki je zasnovana celostno in interdisciplinarno, o njej pa smo obsežno poročali tudi v Dnevniku. Razstava sloni na treh stebrih – dediščini, doživetju in izobraževanju. »Poudarek je na sodobni interpretaciji muzejskih predmetov z več interaktivnimi vsebinami in predstavitvi novih vsebin čebelarske dediščine. Smo del projekta Google, Arts & Culture in ponosni smo, da smo bili leta 2021 po izboru revije National Geographic ​ uvrščeni med 15 zanimivih ​destinacij v Evropi, vrednih ogleda, ter da našo knjigo o dediščini čebelarstva Living Together. About Bees and Mankind prebira papež Frančišek,« poudarja dr. Boletova.