Mestna občina Ljubljana je lansko leto kar dvakrat morala izvesti deratizacijo Miklošičevega parka, in sicer po odredbi zdravstvenega inšpektorata. Ta je prvo prijavo o zadrževanju podgan v parku dobil julija lani in javno podjetje Voka Snaga je po podatkih inšpektorata deratizacijo izvedlo še isti mesec. Inšpektorat je nato še oktobra dobil novo prijavo in občino znova pozval k ukrepanju. Občina je takrat deratizacijo naročila pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.
Čeprav so lani decembra z ljubljanske občine sporočili, da bo deratizacija okrog krilatih oreškarjev v Miklošičevem parku trajala dva tedna, je bilo območje zavarovano precej dalj časa, in sicer do letošnje pomladi. »Ker nismo imeli točnega podatka, koliko podgan se zadržuje v parku, smo čas deratizacije območja podaljšali, postopek pa se ni spremenil,« so pojasnili v Voka Snaga, kjer so dodali, da so poleg tega deratizacijo izvedli tudi v javnih kanalizacijskih vodih na območju bližnjih Cigaletove in Trdinove ulice.
450 evrov za deratizacijo Miklošičevega parka
Pristojne službe so maja ugotovile, da podgan pod drevesi v Miklošičevem parku ni več. Zato so odstranili ograjo, ki je bila do takrat že tako ali tako polna lukenj in ni več služila namenu. »Lokacijo bomo še naprej opazovali in v primeru ponovnega pojava glodalcev ustrezno ukrepali,« so zagotovili v javnem podjetju. Pojasnili so še, da je mrtve podgane odstranila Veterinarsko-higienska služba, ki je pristojna za odstranjevanje umrlih živali z javnih in kmetijskih zemljišč. Za deratizacijo Miklošičevega parka so plačali 450 evrov brez davka na dodano vrednost.
Koliko podgan se je pred deratizacijo zadrževalo pod krilatima oreškarjema, v podjetju Voka Snaga ne vedo natančno, ocenjujejo pa, da je šlo za eno ali dve koloniji. Predvidevajo, da je podgane v park privabila hrana, ki jo tam puščajo ljudje. »Ker je bilo hrane dovolj, so si v bližini poiskale domovanje, in sicer v drevesih, ki so jim omogočala idealne razmere za bivanje,« menijo v javnem podjetju.
Tudi zaradi podgan ne smemo metati hrane v straniščno školjko
Občani tudi drugod po mestu v zadnjem času opažajo podgane. Nam so denimo sporočili, da večje število podgan videvajo v bližini Šumija in Drame ter na Poljanskem nasipu. S portala za pobude meščanov pa je razvidno, da so v zadnjih mesecih občani magistrat opozorili na večje število podgan na zelenici na Petkovškovem nabrežju med Zmajskim in Mesarskim mostom, na igrišču pri blokih na Prušnikovi ulici, na igrišču na Taboru, na Vrazovem trgu pri mostu in pri zapornicah, pri podvozu pod železniškimi tiri pri ulici Ob zeleni jami, na Mestnem trgu ... Na vprašanje, kje še so njihovi zaposleni opazili žarišča, so v podjetju Voka Snaga odgovorili, da »trenutno nimamo podatka, da bi bilo kje večje pojavljanje podgan«, trenutno tudi nikjer ne izvajajo nadzorovane deratizacije. So pa poudarili, da se žarišča pogosto pojavijo tam, kjer je hrana ali kjer se izvajajo kakšni posegi v okolje, kot je rušenje objektov.
V javnem podjetju so povedali, da deratizacije opravljajo tudi preventivno, in sicer v šolah, vrtcih, upravnih zgradbah, katerih lastnica je ljubljanska občina, in v kanalizacijskem omrežju. V slednjem to počnejo redno, in sicer dvakrat letno. Lani so za deratizacijo in dezinsekcijo v javni kanalizaciji porabili slabih 27.100 evrov brez vključenega DDV. Pojasnili so, da podgane ne živijo v kanalizacijskih ceveh, temveč se tja hodijo prehranjevat. »Tudi glodalci so eden od razlogov, zaradi katerih v straniščno školjko ali odtok, na kar vseskozi opozarjamo, ne smemo metati ostankov hrane. Več ko je hrane v kanalizaciji, hitreje se namreč razmnožujejo,« so razložili v Voka Snaga, kjer radi poudarijo, da za podgane betonske cevi ne pomenijo ovire, saj jih preglodajo. »Težava so tudi večje količine odvrženega kruha, ki je namenjen hranjenju živali in ki ga občani večkrat puščajo na javnih površinah v Mestni občini Ljubljana, predvsem na nabrežjih reke Ljubljanice in v parkih,« so še opozorili v javnem podjetju. Dodali so, da je ob pojavu podgan na nekem območju pomembno, da se deratizacija izvede tudi v internih kanalizacijskih vodih, kar pa je obveznost lastnikov objektov oziroma upravnikov teh objektov.
