Prebivalci zgornje Gorenjske so od nedelje, ko so volkovi na pašniku v vasi Rečica v zaščiteni, 130 centimetrov visoki ogradi in kljub varovanju pastirskega psa pasme šarplaninec pokončali pet ovc, dve pa sta bili pogrešani, na nogah. Poboj živali v lasti rejca Petra Žemve se je zgodil na planoti zgolj dobrega pol kilometra stran od Blejskega jezera, ob katerem je v noči na nedeljo potekala hrupna zabava po tekaški prireditvi. »V naši občini in okoliških krajih se prebivalci že dlje časa bojimo hoditi v naravo, po usodnem nedeljskem pokolu ovc pa si nihče več ne upa pustiti otrok na lastnem dvorišču, da bi se igrali,« je na včerajšnjem opozorilnem protestu pred občino Gorje poudaril gorjanski župan Peter Torkar.

»S hišnimi ljubljenčki se tudi odrasli ne sprehajamo več po gozdu ali travniku, saj smo vsi prestrašeni, da bomo prišli v stik z volkom. Naša zahteva je zato jasna: država nas mora zaščiti in takoj ukrepati. Ne le v alpskem prostoru, volkovi so že prisotni tudi v naših vaseh, kar pomeni, da bo prizadeto tudi gospodarstvo,« je na včerajšnjem opozorilnem protestu pred občino Gorje poudaril župan Peter Torkar in dodal, da imajo v občini dovolj sprenevedanja države. »Danes je šlo za opozorilo, če pa še naprej ne bo razumevanja ministrstva za naravne vire in prostor, pristojnega za upravljanje zveri, se bomo s trupli živali, ki jih za sabo pušča volk, pojavili pred parlamentom v Ljubljani.«

Po besedah Torkarja imajo napadi volkov v občini Gorje dolgo brado. Aktivno zaznanih škodnih primerov zaradi napadov zveri je bilo lani že toliko, da so začeli pristojno ministrstvo pozivati, naj spremenijo pravilnike za dokazovanje škodnih primerov, izplačevanje škod in obenem hitrost izplačevanja škod. »Oškodovanci namreč na odškodnine čakajo od pol do enega leta, kar je nedopustno. Tudi zato smo v okviru občine v letošnjem letu organizirali skupino, ki bo pomagala rejcem ob takšnih dogodkih. Pridružile so se nam tudi druge občine zgornje Gorenjske, s katerimi smo se dogovarjali glede sobivanja z volkovi in o tem skušali seznaniti ministrstvo. Toda zadnji dogodki so nas zopet pustili same,« je razočaran župan in se boji, da se bodo napadi volkov na živino med aktivno pašno sezono dogajali dnevno. »Očitno bo treba počakati, da se zgodi še kaj hujšega, denimo napad na turista, da se bodo odločevalci vendarle predramili in dojeli, da gre za resen problem,« meni župan Gorij.

Država brez posluha

Po besedah gorjanskega župana je postala razširjenost volka na biosfernem območju Julijskih Alp velik problem predvsem zato, ker se je ta preveč približal ljudem. Na to že dlje časa opozarjajo pristojne, zaradi čedalje pogostejših napadov na živino pa so zgroženi tudi v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj. Tatjana Grilc je pojasnila, da je šlo v nedeljo za prvi napad volka v neposredni bližini hiše in Blejskega jezera, kar ne predstavlja le nevarnosti za rejne živali, ampak tudi za prebivalce. Potem ko so v zavodu že lani zabeležili napad na drobnico v zgornji Krmi pod Triglavom, napad na drobnico ob hiši kmetijskega gospodarstva v blejski občini, napad na govedo na Jelovici, kasneje so morali žival zaradi hudega šoka usmrtiti, ter napad volka na oslico, so za vse omenjene primere vložili vloge za odstrel volkov, a pri tem niso bili uspešni. Ustanovili so tudi strokovno skupino in v okviru zavoda predstavili predloge za ukrepanje države.

»Posluha ministrstva še vedno ni, kljub temu da se je letošnja pašna sezona komaj začela in smo že zabeležili prvi napad volka. Kmetje so močno vznemirjeni in nas sprašujejo, v katere predpisane ukrepe države naj sploh gredo, saj se počutijo slabo zaščitene, njihove domače živali pa so zaradi napadov zveri preplašene in podivjane,« je pojasnila Grilčeva.

Naj ob tem dodamo, da je Civilna iniciativa 71, ki združuje kmete in druge deležnike s severozahoda države, že aprila na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije naslovila vprašanje, kaj storiti s pašno sezono, a odgovora niso prejeli. Zahtevali so tudi zagotovitev upravljanja velikih zveri in uvedbo novih načinov varovanja pred njimi, saj ocenjujejo, da ograje kot zaščitni ukrep niso primerne za alpski svet.