»Že tretje desetletje se s sodelavci na Koroškem in širše borim za zapuščene in trpinčene živali. Zaradi svojega delovanja sem bila večkrat tudi zasmehovana, a nikoli nisem niti pomislila, da bi zaprla vrata Društva proti mučenju živali (DPMŽ) Koroške. Toda zadnje drakonske podražitve vsega me žal silijo v to, da razmišljam tudi o najslabšem scenariju. Ko sem v teh dneh prejela položnico za ogrevanje dveh majčkenih društvenih prostorov na Prežihovi 24 na Ravnah v skupni izmeri 35 kvadratnih metrov, kjer začasno nameščamo mačje sirote s ceste, me je skoraj kap. Lani smo za oba prostora plačevali okoli 70 evrov mesečno. Januarska položnica je znašala 174,36 evra, februarska pa že vrtoglavih 313,73 evra. Pa zelo varčujemo z energijo, saj je v vsakem prostoru odprt le en radiator, pa še ta zgolj na pol. To pa pomeni, da bodo samo stroški za ogrevanje na letni ravni letos zrasli za več kot 35 odstotkov, ob tem, da je občina vsem društvom v občini odškrnila 20 odstotkov sredstev,« pravi Suzana Vodnjov iz DMPŽ. Kot dodaja, na Ravnah na Koroškem že tako plačujejo daleč najvišjo ceno za ogrevanje v Sloveniji, kar ne ogroža samo obstoja njihovega društva, temveč tudi obstoj številnih podjetnikov, ki kljub svoji dobičkonosni dejavnosti ne bodo zmogli plačevati tako oderuških cen ogrevanja in bodo zaprli vrata.
Štiristoodstotna podražitev
Edini koncesionar občine Ravne, ki skrbi za daljinsko ogrevanje, je družba Petrol energetika. Nanjo in na vlado so zato ravenski občinski svetniki naslovili dopis ter izrazili globoko nezadovoljstvo zaradi visokih stroškov ogrevanja, ki so prizadeli poslovne uporabnike in javne zavode v občini Ravne na Koroškem. »Kot predstavniki lokalne skupnosti smo zaskrbljeni zaradi nesorazmernega povišanja cen toplote, ki ima negativne učinke na delovanje malega gospodarstva in življenje naših občanov. Trenutna cena daljinskega ogrevanja predstavlja veliko breme za poslovanje in resno ogroža zlasti male podjetnike, obrtnike, javne zavode in številna društva. Variabilni del cene se je namreč povišal za skoraj 400 odstotkov, cena megavatne ure (MWh) pa je z dobrih 55 poskočila na dobrih 220 evrov,« so svetniki občine Ravne zapisali v protestnem pismu ter vlado in družbo Petrol energetika pozvali k ukrepanju.
Popustov in ugodnosti ne bo
Na Petrolu odgovarjajo, da je cena za sistem ogrevanja izračunana na podlagi vhodnih energentov (prednjači zemeljski plin), ki so se na svetovnem trgu večkratno podražili. »Če se vstopni stroški energije distributerja povečajo, se posledično tudi odjemalcem variabilni del ogrevanja podraži. Fiksni del stroška, ki poleg variabilnega dela sestavlja končno ceno toplote ter vsebuje vse fiksne stroške proizvodnje in distribucije, pa se ni spremenil že vse od 1. januarja 2020. Na podlagi akta o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje bi lahko distributer fiksni del stroška na letni ravni dvignil za dva odstotka,« odgovarjajo na Petrolu. Dodajajo, da se pogodbe o dobavi vhodnih energentov (zemeljski plin, električna energija) in nakupu emisijskih kuponov zaradi zagotavljanja zanesljivosti obratovanja sistema daljinskega ogrevanja in nemotene oskrbe odjemalcev s toploto sklepajo v tekočem letu za naslednje koledarsko leto. »Tako bodo, na primer, trenutne nižje cene energentov na trgu imele vpliv na ceno daljinske toplote šele v prihodnjem letu,« še pojasnjujejo. In tudi, da družba Petrol sama nima vpliva na to, kateri uporabniki se uvrščajo med zaščitene odjemalce z nižjo ceno toplote. »Dejstvo je, da po trenutni zakonodaji poslovni odjemalci, med njimi so tudi številna društva, niso uvrščeni v zaščiteno kategorijo in posledično plačujejo najvišjo ceno toplote. Zakonodajalec še ni sprejel mehanizma povračil distributerjem, kar pomeni, da vsaka prodana MWh toplote ustvarja distributerjem izgubo. Iz navedenega in iz zakonske zahteve po nediskriminatorni obravnavi kupcev poslovnim odjemalcem ne moremo ponuditi popustov oziroma drugih ugodnosti,« zatrjujejo v družbi Petrol.