Opustitev premoga kot vira za proizvodnjo energije ter preobrazba premogovnih regij predstavljata kompleksen in dolgotrajen proces, ki zahteva proaktivno sodelovanje vseh deležnikov. Tega se v Šaleški dolini dobro zavedajo, zato si prizadevajo, da bi bil prehod kar se da pravičen in enakomerno porazdeljen. O tem so na zadnji seji mestnega sveta razpravljali tudi velenjski svetniki. »Kot lokalna skupnost se zelo dobro zavedamo, da ima zmanjševanje izkopavanja premoga neposredne negativne posledice na ekonomsko in socialno področje. Vsaka tona izkopanega premoga manj pomeni poslabšanje ekonomije obsega in vpliva na socialni položaj ljudi v regiji. Ko se ti učinki seštejejo, postanejo izjemno obsežni in občutni. Zato smo izredno občutljivi in zahtevamo, da prehod poteka po znanih in pravičnih načelih ter da na drugi strani vzporedno ustvarjamo nove priložnosti in nadomestne vire gospodarske rasti. Le na tak način bomo kot skupnost prehod uspešno prebrodili,« je svetnikom dejal velenjski župan Peter Dermol, ki je prepričan, da lahko v sodelovanju z Evropsko unijo in državo v procesu prestrukturiranja ustvarijo nove priložnosti, ki bodo izboljšale prihodnost za vse prebivalce in zagotovile trajnostni razvoj v regiji.
Posledice za več tisoč delovnih mest
EU ponuja za regije na prehodu iz premogovništva že delujoč mehanizem za pravični prehod, ki ga sestavljajo trije stebri financiranja. Prvi je tako imenovani sklad za pravični prehod, ki zagotavlja nepovratna sredstva, drugi zagotavlja povratna sredstva v obliki jamstev, posojil in drugih finančnih instrumentov za spodbujanje naložb v regijah, ki se soočajo s prestrukturiranjem, tretji steber pa so ugodna posojila Evropske investicijske banke. V obdobju 2021–2027 je za sklad za pravični prehod namenjenih skoraj 20 milijard evrov, celoten mehanizem pa bo predvidoma zagotovil okoli 55 milijard evrov in se bo gotovo prenesel tudi v perspektivo 2028–2034. Da bo predčasno zaprtje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje povzročilo obsežne socialne in gospodarske posledice, potrjuje izvedena analiza. »V primeru hitrega in nenadzorovanega zapiranja teh dveh ključnih sistemov se v regiji obeta resna ekonomska in socialna stiska. Na poslovni sistem TEŠ in Premogovnika Velenje je neposredno vezanih približno 2200 delovnih mest, posredno še mnogo več. Po oceni analize je dodatno ogroženih še okoli 700 delovnih mest, upoštevaje celotno proizvodno-potrošno verigo slovenskega gospodarstva pa bi lahko posledice občutilo do 9000 delovnih mest,« smo lahko slišali na seji velenjskega mestnega sveta. Za uspešen prehod je zato ključna vzpostavitev podpornega okolja, ki omogoča prekvalifikacijo in ustvarjanje novih delovnih mest ter prepoznavanje vseh potencialov regije. Na TEŠ je vezanih okoli 1500 dobaviteljev, ki bodo morali svoje poslovne modele prilagoditi novim razmeram.
Vsi se zavedajo, da se s sprejemanjem zakona o razvojnem prestrukturiranju šaleške premogovne regije in zakona o zapiranju Premogovnika Velenje mudi, saj predstavljata osnovo za začetek procesa izhoda iz premoga. Pa tudi, da bo regija potrebovala obsežne projekte, ki bodo podpirali zeleno transformacijo industrije, zlasti na področju energetike. Čeprav je v dokumentih zapisani datum prenehanja izkopavanja premoga 31. december 2033, bi se to lahko zgodilo že prej. Jurij Crnkovič, vodja sektorja za rudarstvo na ministrstvu za naravne vire, ki je svetnikom predstavil vsebino osnutka zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje v šestih fazah, je povedal, da je v državnih proračunih za leti 2025 in 2026 temu namenjenih 50 milijonov evrov, direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer pa, da so stroški zapiranja ocenjeni na okoli milijardo evrov.
