Veliki okoljski projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju vodonosnika Ljubljanskega polja ne bo pravočasno dokončan, kar pomeni, da bo ljubljanska občina ostala brez dela evropskih sredstev. Doslej je bila dokončana nadgradnja centralne čistilne naprave, gradnja kanala C0 in manjkajoče mreže kanalizacije pa naj bi bila zaključena predvidoma prihodnje leto.
Mestna občina Ljubljana je minuli teden pridobila še drugo uporabno dovoljenje za centralno čistilno napravo v Zalogu in bo lahko zagnala poskusno obratovanje. Direktor javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik je spomnil, da so povečali zmogljivost čistilne naprave in jo nadgradili tako, da bo iz odpadnih voda odstranjevala še dušikove in fosforjeve spojine. Po Polutnikovih besedah bo čistilna naprava sprva delovala z zmanjšano zmogljivostjo, ker v Zalog zaradi nedokončanega povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 ne bodo mogli dovajati odpadnih voda iz občin Vodice in Medvode.
Direktor Javnega holdinga Ljubljana Krištof Mlakar je poudaril, da sta partnerski občini že pred časom pridobili uporabna dovoljenja za del kanala C0, ki sega v njuni občini, in tudi že zgradili načrtovano manjkajočo fekalno kanalizacijo. Vendar omenjeni občini novih občanov na javno kanalizacijsko omrežje še ne moreta priklopiti zaradi nedokončanega kanala C0. Občini Ljubljana za sklenitev 12,1 kilometra dolgega kanala manjka gradbeno dovoljenje za 128 metrov dolg odsek. Ljubljanski župan Zoran Janković je dejal, da upravna enota dovoljenja še ni izdala, ker so posamezni občani zahtevali status stranskih udeležencev v tem postopku, a ker jih je upravna enota zavrnila, so vložili še pritožbe na ministrstvo za naravne vire in prostor. Po njegovem mnenju s tem zgolj poskušajo zavlačevati postopek. Že sedaj pa je jasno, da ta del velikega ljubljanskega okoljskega projekta ne bo dokončan do konca leta, ko se izteče rok za črpanje razpoložljivih evropskih kohezijskih sredstev in sredstev državnega proračuna.
Koliko evropskih sredstev bo občina izgubila?
Zaradi zamud pri gradnji kanala C0 in kanalizacijskega omrežja bo občina izgubila določen del evropskih sredstev. Koliko natančno, še ni jasno, ker ima občina načeloma do konca meseca čas, da opravi še kakšna dela. Za nadgradnjo čistilne naprave, gradnjo kanalizacije in kanala C0 je občina upravičena do največ 69 milijonov evrov kohezijskih sredstev, še 12 milijonov pa naj bi prispeval državni proračun. Koliko teh sredstev so do zdaj že počrpali, nam včeraj z občine niso uspeli sporočiti.
S pomočjo podatkov iz mestnih proračunov smo izračunali, da je do konca leta 2022 občina za vse tri dele tega velikega projekta pridobila nekaj manj kot 38,4 milijona evrov evropskih in državnih sredstev. Iz rebalansa letošnjega proračuna, ki ga je mestni svet potrdil novembra, pa je razvidno, da občina v letošnjem letu načrtuje črpanje še skoraj 34,9 milijona evropskih in državnih sredstev. Če se bodo ta pričakovanja uresničila, bo počrpala 73,3 milijona od predvidenih 81 milijonov evrov. To bi pomenilo, da bi izgubila najmanj deset odstotkov načrtovanih kohezijskih in državnih sredstev. Ta primanjkljaj pa bi morala v prihodnjem letu pokriti z denarjem iz mestne blagajne.
Gradnja kanalizacije ne bo pravočasno dokončana
Ljubljani prav tako ne bo uspelo pravočasno zaključiti še tretjega dela projekta – to je dograditev kanalizacijskih vodov na 39 območjih prestolnice. Vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Maja Žitnik je povedala, da bodo v sklopu tega dela projekta morali zgraditi okoli 89 kilometrov fekalne kanalizacije. Po podatkih Žitnikove so občinski izvajalci do letošnjega oktobra zgradili nekaj več kot 47 kilometrov kanalizacije oziroma približno 53 odstotkov.
Pregled opravljenih del do oktobra kaže, da izvajalci doslej na treh od 39 območij sploh še niso zasadili prve lopate. Na začetek gradnje tako še vedno čakajo v Kozarjah, na območju Pod Debnim vrhom in Galjevici. Za nekaj cest oziroma cestnih odsekov na Galjevici pa je občina vsaj pridobila gradbena dovoljenja. Gradbinci so dela doslej v celoti zaključili na 16 območjih, v Šmartnem pod Šmarno goro pa je bil oktobra v gradnji še zadnji manjkajoči odsek. Toda velja omeniti, da večina od zaključenih območij ni vključevala zelo obsežnih gradenj kanalizacije. Po oktobrski evidenci so gradbena dela v večjem ali manjšem obsegu potekala še na območjih, poimenovanih Šmartinska cesta, Hruševska in Litijska cesta, Ižanska cesta sever in jug, Tacen, Gameljne, Sostro in Dobrunje.
Skrb zbujajoč je podatek, da mora občina za več kot 70 cest oziroma odsekov cest šele pridobiti pravico do gradnje, in sicer tako, da bodisi kupi zemljišča bodisi pridobi služnost na njih. Skupaj z dograditvijo kanalizacijskega omrežja mora občina zgraditi tudi 13 črpališč in tri vakuumske postaje. Do oktobra sta bili zgrajeni le dve črpališči, za dve črpališči in eno vakuumsko postajo pa so pridobili gradbena dovoljenja. Za kar štiri črpališča in eno vakuumsko postajo pa občina še nima niti potrebnih zemljišč. Za preostale pripravljajo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Težavno pridobivanje zemljišč
Občina je gradnjo kanalizacijskega omrežja na 39 območjih razdelila v tri sklope. Po podatkih Žitnikove je bila do oktobra najslabša realizacija gradnje v tretjem sklopu, ki med drugim vključuje ravno Kozarje in Galjevico. V tretjem sklopu so gradbinci doslej zgradili slabih pet od načrtovanih 37 kilometrov kanalizacije, je razkrila Maja Žitnik. Pojasnila je, da je tretji sklop tudi najzahtevnejši, ker je kanalizacija predvidena na več vpadnih cestah, zato morajo zaradi prometnih zapor bolj prilagajati oziroma načrtovati začetek gradnje. Poleg tega ponekod gradnja poteka na barjanskih tleh, kar pomeni, da morajo uporabljati pilote. Omenila je še, da je na območjih v tretjem sklopu precej črnih gradenj, pogosto pa imajo zemljišča, ki jih potrebujejo za gradnjo, več solastnikov, kar jim otežuje in podaljšuje postopke pridobivanja zemljišč. Kljub vsemu pa je Žitnikova sklenila: »Imamo občutek, da smo na dobri poti.« Zagotovila je, da si pospešeno prizadevajo za pridobivanje gradbenih dovoljenj, saj da na teden povprečno vložijo od šest do sedem vlog za izdajo omenjenih dovoljenj.
Da občina še vedno ni rešila toliko zemljiškoknjižnih situacij, je presenetljivo, saj je projekt dograditve kanalizacijskega omrežja v občinskem proračunu že od leta 2013. Občina je v študiji izvedljivosti, ki jo je pripravila skupaj z vlogo za pridobitev evropskih sredstev, sicer prepoznala možnost nastanka zemljiškoknjižnih problemov. Vendar so takrat ocenili, da sta verjetnost in tveganje za tovrstne probleme nizka, ker da je bila občina ali država v času priprave študije izvedljivosti že lastnica več kot polovice zemljišč, potrebnih za gradnjo kanalizacije. Glede preostalih potrebnih zemljišč pa so zapisali, da je treba »zelo hitro pristopiti k pridobitvi vseh služnosti in zemljišč za objekte«.
