Javno podjetje Voka Snaga je v drugi polovici maja objavilo javno naročilo za prevzem ostanka odpadkov, ki nastanejo po obdelavi komunalnih odpadkov v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana. Prevzem so naročili za obdobje dveh let za dva sklopa, in sicer za tako imenovano lahko frakcijo v razsutem stanju in za lahko frakcijo folija. V regijskem centru po podatkih Voke Snage nastane 70.000 ton tovrstnih produktov.

Te produkte trenutno prevzema družba Surovina, ki ji Voka Snaga plačuje 125 evrov za tono brez davka na dodano vrednost, so povedali v javnem podjetju. Pojasnili so še, da se okvirni sporazum, ki ga imajo sklenjenega s Surovino, izteka, zato so morali v nov razpis.

Po javno dostopnih podatkih je Voka Snaga za prvi sklop prejela štiri ponudbe. Za posel se potegujejo Surovina, Kostak, Saubermacher Slovenija in Dinos. Za drugi sklop pa se poleg navedene četverice poteguje še družba OE-EKO. Ker so družbe, ki so oddale ponudbe, pripravljene prevzeti različne razpone količin ostankov odpadkov, so temu primerno tudi njihove ponudbene cene različne.

Med ponudniki za ta posel torej ni družb iz tujine, čeprav naj bi se ljubljanski župan Zoran Janković o možnosti sežiga odpadkov v Republiki Srbski lanskega septembra pogovarjal s srbskim članom predsedstva Bosne in Hercegovine Miloradom Dodikom. Ko je Janković javnosti lani pojasnjeval ozadje srečanja z Dodikom, je povedal, da sta se pogovarjala o možnosti sežiga ostankov ljubljanskih odpadkov skupaj s premogom v termoelektrarni Ugljevik pri Bijeljini. Nekaj tednov pozneje je župan razkril, da je ljubljanska občina v Republiki Srbski preverjala tudi možnost sežiga odpadkov v predelovalnici boksita Alumina v Zvorniku.

Iz Republike Srbske
ni bilo odgovora

Alumina, ki jo je po podatkih Voke Snage zanimala ravno lahka frakcija, si je lani ogledala Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana in vzela vzorce, da bi lahko preverila, ali je ostanek odpadkov po sestavi in velikosti ustrezen za sežig v njihovi napravi. Ali bi bil sežig odpadkov v Alumini ali Ugljeviku potencialno mogoč, še vedno ni jasno, saj so v javnem podjetju Voka Snaga priznali, da od navedenih podjetij doslej niso prejeli nobenih povratnih informacij o možnosti sežiga produktov iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana.

Janković je lani zagotavljal, da bi bil morebitni sežig odpadkov v Bosni in Hercegovini le začasni ukrep, dokler Ljubljana ne bi zgradila lastne sežigalnice. Del ljubljanske javnosti takrat ni dobro sprejel niti ideje o odvažanju in sežiganju odpadkov v Bosni in Hercegovini, prav tako se je že ustvarila opozicija gradnji sežigalnice v naši prestolnici.

V igri še tretja lokacija

V Ljubljani se zato ukvarjajo šele z iskanjem najboljše lokacije za morebitno sežigalnico. V prostorskem načrtu sta že dalj časa predvideni dve lokaciji, v bližini termoelektrarne-toplarne v Mostah in ob Letališki cesti ob obvoznici. Na občini in v javnem podjetju Energetika Ljubljana so dejali, da preigravajo še tretjo potencialno lokacijo v neposredni bližini Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana.

»Ta lokacija se zdi zelo smiselna, saj bi energetski objekt stal v neposredni bližini 'rudnika goriva', s čimer se najbolj minimizira logistika transporta goriva, ne nazadnje pa se poveča tudi družbena sprejemljivost,« so povedali na občini, kjer so razkrili, da bodo zaradi tega morali spremeniti občinski prostorski načrt, saj lokacija na Barju trenutno ne omogoča gradnje sežigalnice. Na oddelku za urejanje prostora načrtujejo še letos začeti postopek spremembe dolgoročnega občinskega prostorskega načrta za lokacijo na Barju.

Dodali so, da bodo pripravili študijo variant lokacij, s pomočjo katere bodo izbrali najprimernejšo od zgoraj omenjenih treh in zanjo nato pripravili občinski podrobni prostorski načrt. Osnutek slednjega bodo skladno z zakonodajo javno razgrnili, so dejali na občini, kjer zagotavljajo, da bo postopek potekal »javno in transparentno ter na strokovno utemeljenih osnovah«. Toda kot so pojasnili v javnem podjetju Voka Snaga, je morebitna gradnja sežigalnice v Ljubljani v prvi vrsti odvisna od države, saj je po zakonu o varstvu okolja energetska izraba komunalnih odpadkov državna in ne občinska gospodarska služba. To pomeni, da dokler država ne bo objavila razpisa za razdelitev koncesij za opravljanje sežiga in izbrala koncesionarjev, občina ne more začeti konkretnih priprav na gradnjo.