Mestna občina Ljubljana ima v načrtu širiti del Barjanske ceste med Ziherlovo ulico in avtocestnim priključkom, in sicer v štiripasovnico. Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so pojasnili: »Barjanska cesta predstavlja najkrajšo in najhitrejšo povezavo od avtocestnega obroča do središča mesta. S širitvijo ceste pridobimo rumene pasove za avtobusni promet od P+R Barje do središča Ljubljane, s čimer spodbujamo uporabo mestnega potniškega prometa in zmanjšujemo pritisk osebnih avtomobilov na mestno središče.« Poudarili so še, da bodo z rekonstrukcijo pridobili tudi pešci in kolesarji, ki si lahko obetajo nove površine.
Da namerava občina širiti najkrajšo ljubljansko vpadnico, smo razbrali iz javnega naročila za gradnjo predobremenilnega nasipa, ki je prvi pogoj za rekonstrukcijo Barjanske ceste. Gradnja nasipa naj bi se začela že letos. Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so povedali, da bo sama širitev Barjanske ceste sledila v prihodnjem letu in letu 2025. Takrat bodo tudi podaljšali Opekarsko ulico in napravili novo križišče z Barjansko cesto, so napovedali na občini.
Drevesa neprimerna za presaditev
Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so potrdili, da bodo morali zaradi širitve ceste ter površin za pešce in kolesarje odstraniti drevesa ob Barjanski cesti. Pojasnili so, da bo v času gradnje predobremenilnega nasipa padlo le nekaj manjših dreves in grmovje. »V fazi gradnje ceste bomo morali odstraniti predvsem drevesa na vzhodni strani ceste na odseku med Cesto v Mestni log in Cesto dveh cesarjev; natančno število še ni določeno,« so sporočili z občine. Koliko dreves utegne pasti zaradi tega infrastrukturnega posega, pa je v kolumni v Dnevnikovem Objektivu nakazal nekdanji podžupan Janez Koželj. Ta je zapisal, da bo morala občina posekati najmanj 40 dreves.
»Po več posvetih in terenskih ogledih, pri katerih so sodelovali tudi arboristi, se je izkazalo, da večina dreves ni primerna za presaditev oziroma bi bil uspeh tega finančno in tehnično zahtevnega ukrepa malo verjeten,« so zagotovili na oddelku za gospodarske dejavnosti. Ob tem so napovedali, da bodo na zelenici med novo razširjeno Barjansko cesto in površinami za pešce in kolesarje zasadili nov drevored.
Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora je razočaran, da se pri izvedbi javnih infrastrukturnih projektov ne najdejo projektne rešitve, ki bi pomagale obdržati drevesa oziroma cele drevorede. »Ohranitev drevoredov bi morala biti v današnjih podnebnih razmerah zelo visoko postavljena prioriteta. Prepričan sem, da če bi bila ohranitev drevoredov v izhodišču iskanja projektnih rešitev, bi se verjetno našle take, ki bi to tudi omogočile,« je razmišljal Peterlin. Spomnil je, da je ob Barjanski cesti dovolj prostora in da bi lahko občina z nakupom dodatnih zemljišč verjetno lažje našla rešitev, ki bi ji pomagala ohraniti že zasajena drevesa. »Pri prenovi Slovenske ceste je bila med pristojnimi zelo velika želja, velika prioriteta, da se vzpostavi drevored, ki ga tam prej ni bilo. In čeprav je bila situacija na območju Slovenske ceste zelo zahtevna, ker je bil razpoložljiv prostor izjemno omejen, so na koncu le našli rešitev,« je poudaril Peterlin.
Leta 2025 naj bi se lotili prenove nadvoza čez obvoznico
Zaradi širitve Barjanske ceste bo obstoječi, skoraj 59 metrov dolgi most čez Mali graben preozek. Občina zato sedaj išče projektanta, ki bo izdelal projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo obstoječega mosta in gradnjo novega, ki bo stal vzporedno s starim. Skupaj bosta torej tvorila dovolj široko prečkanje ceste čez vodotok. Po prvih ocenah naj bi ta projekt občino stal okoli 3,3 milijona evrov.
Občina bo v partnerstvu z Družbo za avtoceste RS (Dars) predvidoma v letu 2025 prenavljala tudi nadvoz čez obvoznico. Nadvoz je v zelo slabem stanju, na kar občani prek pobud opozarjajo že nekaj let. Eden od njih je leta 2018 opozoril: »Na zgoraj označenem viaduktu je v smeri avtoceste ob desnem robu polno udarnih jam. Te so zelo nevarne in otežujejo normalno vožnjo.« Neki drugi občan je leta 2021 občino spomnil, da poškodbe na cestišču nadvoza niso samo grde, temveč nevarne predvsem za enosledna vozila. »Brazde na vozišču so globoke oziroma visoke tudi 20 centimetrov,« je pred dvema letoma opozoril občan.
