Radeče. »Ko sem se znašel v Prevzgojnem domu Radeče, so bili v mojih očeh vsi slabi. Danes vem, da sem bil deležen pomoči in razumevanja. Vsi so bili zelo korektni, včasih celo bolj, kot je bilo potrebno. A takrat nisem tako razmišljal,« je ob prireditvi, posvečeni 70-letnici Prevzgojnega doma Radeče, iskreno priznal Ensaf Dedič, eden od tistih, ki se je v najstniških letih znašel na robu in prišel v navzkriž z zakonom. A tudi, ko je zapustil zidove graščine dvor, ni bilo nič bolje, njegova pot je šla le še bolj navzdol. In znova je pristal tudi za rešetkami. »Še kar nekaj časa sem potreboval, da se je moje srce osvobodilo vseh spon in verig in sem postal drug človek. In spoznal, da je prava svoboda, da lahko delaš, kar je prav in da ti ni treba delati, kar veš, da je narobe,« je dejal Dedič, ki je šele pri 28 letih končal osnovno šolo in se vpisal na srednjo zdravstveno in jo uspešno zaključil. »Nekoč sem ogrožal svoje in življenja drugih, danes jih rešujem,« je dejal in ponosno povedal, da je danes zaposlen kot reševalec na celjski reševalni postaji. Svojo življenjsko zgodbo pa je zaupal tudi Rudiju Mlinarju, ki jo je prelil v avtobiografski roman z naslovom Stopinje v svetlobo. Dedič pa ni edini, ki je v življenju, čeprav šele po nekaj letih, našel pravo pot. Institucionalizacijo sta še kot najstnika izkusila tudi reparja Adis Mujkanović Čiro in Besmir Racaj Smirbe, ki sta se spoznala prav v Radečah in začela že takrat skupaj ustvarjati glasbo. »Spomnim se, da ste nam ravno vi omogočili, da sva šla v Celje v studio posnet najino prvo pesem. Tega ne bom nikoli pozabil,« je dejal Racaj, ki je skupaj s prijateljem Čirom na prireditvi, posvečeni 70-letnici prevzgojnega doma, tudi zarepal. In takšnih, uspešnih zgodb, ko so se nekdanji varovanci, četudi šele po več letih, vendarle postavili na svoje noge in imajo danes tudi družine, je na srečo kar nekaj.
Nič v življenju ni izgubljeno
V vseh 70 letih je v Radečah bivalo skoraj 2800 varovank in varovancev. »V 60. letih je v tem domu deloval tudi radio Kresniček, ki so ga vodili in urejali sami varovanci. Leta 1955 je program urejal tudi takrat 18-letni fant. Ne vem, kako in zakaj se je znašel tu, kot tudi ne vem za mnoge izmed vas. A kmalu potem, ko je zaključil s prevzgojo, se je prijavil na avdicijo za napovedovalca na Radiu Ljubljana, pozneje pa postal eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih obrazov naše RTV. To je bil Tomaž Terček,« je v svojem govoru razkrila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. In dodala: »Če ste se trenutno znašli tu, ne pomeni, da vas morda ne čaka svetla prihodnost. Nič v življenju ni izgubljeno. Še vedno imate možnost doseči vrh. Če je uspelo Terčku, lahko uspe tudi vam,« je polaskala varovancem, ki jih je trenutno v Radečah 12, kapacitete pa omogočajo nastanitev kar 47 mladoletnih oseb. »Dva sta trenutno na begu, poleg 11 fantov pa je pri nas tudi eno dekle,« pove direktorica prevzgojnega doma Viktorija Erpič. »Ves čas pa mladim, ki so nekje na razpotju zavili na napačno, družbeno nesprejemljivo pot, pomagamo najti pravo. Pri tem sledimo sodobnim smernicam in se odpiramo tudi navzven,« izpostavlja Erpičeva. Edino dekle, ki je v Radeče prišlo pred natanko letom dni, je doma s Primorske. »Sem sem bila napotena zaradi zlorabe prepovedanih drog, opustila sem tudi šolanje. Zdaj sem že eno leto »čista« in drog ne uživam več,« ponosno pove 18-letna Natalija, ki ima pred seboj jasne cilje. Končati si želi šolanje in se zaposliti v nekem mirnem okolju. 20-letni Aleksander iz Grosuplja, ki je bil v Radeče s strani sodišča napoten zaradi številnih tatvin in vlomov, pa si je po letu in osmih mesecih ravno v teh dneh prislužil bivanje na odprtem oddelku, ki prinaša določene privilegije. In kaj si on želi? »Službo in avto,« odgovori kratko in jedrnato.
