Ugotovitve raziskave, ki so jih v obliki idejnih predlogov prenove zunanjih prostorov okoli ljubljanskih klinik v Prostorožu aplicirali na štiri tipične javne prostore – trg, ulico, promenado in rečni breg, si je do konca januarja mogoče ogledati na razstavi v paviljonu v parku ob glavni stavbi UKC. Na kar meri že naslov razstave Prostor po meri pacientov in zdravstvenih delavcev: štirje primeri prenove zunanjih površin, so ideje za prostorske posege, ki bi brez velikih investicij pripomogle k njegovemu izboljšanju, nastale na podlagi razumevanja izkušenj uporabnikov. Pri čemer se je treba zavedati, kot poudarjajo v urbanističnem studiu, kako prostor pomembno vpliva na ljudi. »Urejena okolica klinik in bolnišnic lahko zmanjša stres zaposlenih v zdravstvu in izboljša okrevanje pacientov. Na območju ljubljanskih klinik bi se lahko prostor bistveno izboljšal, česar se zavedajo tudi zdravstveni delavci in pacienti,« so ob razstavi zapisali v Prostorožu. Raziskave tudi kažejo, da manj hrupno okolje prispeva k hitrejšemu okrevanju, stik z naravo blaži psihološki in fizični stres ter niža nivo zaznavne bolečine, pogled na zelenje pa lahko celo skrajša čas hospitalizacije, podatke navajajo na razstavi. Zelene in dobro urejene zunanje površine na območju zdravstvenih ustanov tudi izboljšajo kakovost zraka in blažijo pregrevanje v času poletne vročine, kar je v času podnebnih sprememb še en pomemben vidik.
Vendar, kot opozarjajo v urbanističnem studiu, so zunanji prostori na območju klinik UKC in Onkološkega inštituta v precej slabem stanju. Ocenjujejo, da znaša delež zelenih površin na zemljiščih v lasti UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta približno 13 odstotkov, kar je bistveno manj od 25 do 35 odstotkov, ki jih za območja zdravstvenih ustanov priporoča ministrstvo za okolje in prostor. »Čeprav zaposleni in pacienti poudarjajo, da potrebujejo prostor za umik iz stresnega okolja bolnišnice, je na območju le en večji park, prevladujejo pa parkirišča in neurejeni vmesni prostori,« so še izpostavili v Prostorožu. Zunanji prostor pa se ob krčenju zaradi potreb po parkirnih mestih zmanjšuje tudi zaradi parcialnega urejanja, prizidkov in začasnih objektov, prav tako se območje poleti močno pregreva. Pri čemer je pomen odprtih površin okoli klinik dodatno izpostavila tudi epidemija, ko so se nekatere dejavnosti preselile na prosto.
Manjši posegi, velike spremembe
Prostoroževa raziskava, na podlagi katere so zasnovali idejne predloge prenov, poleg tega pa v studiu pripravljajo tudi priročnik za oblikovanje odprtih in zelenih površin po meri uporabnikov, je obsegala opazovanje vedenja 583 uporabnikov, 373 izpolnjenih spletnih anket, delavnice, organizirane sprehode, intervjuje in zbiranje pobud na načrtovalski stojnici. Kot pravijo v urbanističnem studiu, je bil odziv dober, uporabniki vedo, kaj jih moti, in imajo dobre predloge za izboljšave prostora. Na območju si želijo več zelenja in dreves, ureditev prometa, parkirišča za kolesa, mirne, bolj zasebne prostore, kamor se lahko človek umakne, ter boljše označevanje in lažji dostop do klinik. Za izboljšanje izkušnje v prostoru se da, kot je izpostavila vodja projekta pri studiu Prostorož Naja Kikelj, narediti veliko že z majhnimi posegi, pri čemer bi bilo treba na območju v prihodnje zaščititi obstoječe zelene površine in jih razširiti.
Predlogi za izboljšave
Kot predlagajo v Prostorožu, bi brez večjih posegov v dediščino arhitekta Stanka Kristla promenado do glavnega vhoda v UKC lahko uredili v en nivo, s čimer bi prostor brez strmih klančin postal dostopen tudi za gibalno ovirane, prav tako je dovolj prostora za dodatne klopi v senci, kar uporabniki zdaj pogrešajo. Ob navedenih idejnih rešitvah, ki so še na ravni predlogov, pa je za prihodnje že potrjena prenova paviljona v parku ob glavni stavbi UKC, ki jo bodo po meri uporabnikov v Prostorožu izvedli s podporo Evropskega inštituta za inovacije in tehnologije.
Za Šuštarjevo nabrežje, ki je izrazito slabo urejeno za pešce, tam pa je tudi vhod v Onkološki inštitut, v studiu predlagajo, da se nadaljuje ureditev, ki jo je mestna občina začrtala na Petkovškovem nabrežju. Ta vključuje zasaditev drevoreda, umiritev prometa in ureditev nabrežja za boljši stik z Ljubljanico. Na rečni strani predlagajo široko in udobno površino za pešce ter široke prehode v istem nivoju, ki so označeni tudi v tlaku. Dovoz pacientov v Onkološki inštitut bi tudi z novo ureditvijo potekal neovirano. Kot opozarjajo v Prostorožu, so se razmere na Šuštarjevem nabrežju z novim prometnim režimom iz leta 2021 bistveno poslabšale: 56 novih parkirnih mest ni izboljšalo problematike parkiranja, razmere za pešce in kolesarje pa so se drastično poslabšale.
Za ploščad pred vhodom v urgenco in dežurno lekarno med Njegoševo in Bohoričevo predlagajo, da se jo uredi v trg z drevesi v dvignjenih koritih, nadstrešnico nad vhodom v urgenco, dodatnimi klopmi, pitnikom in zelenjem, kjer je to le mogoče – v tem primeru na strehah objektov in v obliki zelenih sten. Dovoz garažne hiše pa bi uredili tudi v varen dostop za pešce in prostor za parkiranje koles. Med idejnimi predlogi je tudi ureditev prehoda čez Zaloško cesto, ki bi predstavljal nadaljevanje promenade do glavne stavbe UKC. Med rešitvami so razširitev in dvig prehoda za pešce, odstranitev nepreglednih ograj in napačno parkiranih vozil, ureditev drop-off točke, postavitev dodatnih klopi, informacijske table ter dodatna ozelenitev z drevesi in parterno zasaditvijo.
Kot so navedli v urbanističnem studiu, v UKC Ljubljana njihova prizadevanja podpirajo in tudi sami razmišljajo, kako bolje urediti zunanje prostore v njihovi lasti. »Veseli me, da nas tako vi kot tudi drugi opozarjate na to, da je zdravljenje bolezni odvisno tudi od počutja naših bolnikov. Vsak majhen korak pa je lahko zelo pomemben,« je ob odprtju razstave idejnih predlogov dejal vršilec dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana dr. Marko Jug.
Vendar pa, kot še poudarjajo v Prostorožu, pristopi urbane akupunkture, kot to velja za predlagane ureditve, ki lahko hitro izboljšajo izkušnjo uporabnika, ne morejo in ne smejo nadomestiti celovitega načrtovanja prostora.
