Če sta letošnje leto zaznamovali predvsem vseljeni stanovanjski soseski Novo Brdo v Ljubljani s skoraj 500 javnimi najemnimi stanovanji (25 oskrbovanih) ter Pod Pekrsko gorco I v Mariboru z 212 javnimi najemnimi stanovanji (30 oskrbovanih) in lahko nanj na republiškem stanovanjskem skladu zato nedvomno gledajo pozitivno, bo prihodnjih nekaj let precej bolj negotovih. Samo za obdobje 2024–2027 imajo zastavljene projekte za okoli 1300 stanovanj, poleg tega več tisoč stanovanj načrtujejo tudi občinski stanovanjski skladi in občine, ki jih je od leta 2015 z več kot 40 milijoni evrov posojil in soinvestitorskih sredstev podprl tudi republiški stanovanjski sklad, a ti projekti zaenkrat nimajo finančnega kritja.
Samo ljubljanski sklad
z načrti za 2000 stanovanj
Samo ljubljanski stanovanjski sklad bi v naslednjem županskem mandatu do leta 2026 lahko zgradil 2000 stanovanj, kar bo uresničljivo le, če bo gradnjo podprla tudi država. Med največjimi projekti ljubljanskega sklada so recimo soseska na Povšetovi s 361 stanovanji, Rakova jelša I in III z 255 stanovanji in soseska na vogalu Litijske in Pesarske s skoraj 100 stanovanji, če bi prišli do dodatnih virov, pa bi gotovo lahko že v tem mandatu zastavili gradnjo na treh dodatnih lokacijah ob Cesti dveh cesarjev.
Svoje načrte ima v Ljubljani tudi republiški sklad, kjer pa so se po obsežnih investicijah na Brdu osredotočili tudi na druge kraje v državi. Zaenkrat je jasno, da bodo prihodnje leto oddali 40 novozgrajenih stanovanj na Dolgem mostu in začeli projektirati prvih 60 stanovanj v Podutiku, a od dogovora z državo bo nato odvisna gradnja še preostalih 345 stanovanj v Podutiku, na zemljišču, ki so ga pred leti na sklad prenesli s slabe banke. Ta projekt je skupaj s projekti Brod Drage in Podbreznik v Novem mestu s skupno 210 stanovanji, Novo Pobrežje v Mariboru s 491 stanovanji, Ob Savi v Kranju z 78 stanovanji, Škotin v Dragomlju s 130 stanovanji, Straža na Jesenicah z 80 stanovanji in drugo fazo soseske v Lendavi s 36 stanovanji med tistimi, za katere na skladu trenutno nimajo finančnih virov. Po besedah direktorja sklada Črtomirja Remca bi te projekte, ocenjene na skoraj četrt milijarde, lahko dokončali, če bi država zagotovila 100 milijonov evrov, ki bi jih dodali k približno 100 milijonom, kolikor bi se sklad po ocenah še lahko zadolžil v prihodnjih letih.
»Računamo, da bo v okviru sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost objavljen nov razpis. Kot veste, je bilo za stanovanjsko gradnjo prvotno predvidenih 180 milijonov evrov, a je bilo doslej razpisanih samo 60 milijonov evrov. S temi sredstvi bi pridobili okoli tisoč stanovanj, samo naš sklad 700,« o pričakovanjih pravi Remec, ki opozarja, da denar iz programov sofinanciranja javnih najemnih in oskrbovanih stanovanj ter pozivov za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj kopni, saj je skupaj na voljo le še slabih sedem milijonov evrov.
Denar, ne pa izgovori
A glede na to, da imajo za več projektov že zagotovljene občinske podrobne prostorske načrte, bi tudi pri lastnih investicijah ob zagotovljenih dodatnih finančnih virih lahko pospešili tempo in na primer drugo fazo soseske v Podutiku s 345 stanovanji začeli graditi že v prihodnjem letu. Taka sta po Remčevih besedah tudi projekta Novo Pobrežje v Mariboru in druga faza soseske Ob Savi v Kranju.
Zato so na skladu v nasprotju z računskim sodiščem, ki je v reviziji okrcalo državno stanovanjsko politiko, prepričani, da bi se lahko do leta 2025 vsaj zelo približali številki 33.000 javnih najemnih stanovanj, kot je predvidela resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu. »V poročilu računskega sodišča je navedeno, da imamo nekaj več kot 24.000 javnih najemnih stanovanj, pri čemer niso upoštevali dva tisoč stanovanj v naših hčerinskih družbah, pa bi jih po našem mnenju morali. Če upoštevamo številke računskega sodišča, nam do cilja manjka dobrih osem tisoč stanovanj, a od presečnega datuma revizije junija lani smo samo mi zagotovili dodatnih 1500 stanovanj, vsaj 500 stanovanj bomo še dokončali na račun sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, in če bi iz tega načrta počrpali dodatnih 120 milijonov, bi iz tega naslova to pomenilo dodatnih dva tisoč stanovanj. Če bi dokončali še stanovanja na zemljiščih, ki jih je država s slabe banke nedavno prenesla na SDH in kjer naj bi projekte razvijal DSU, potem bi lahko bila številka 33.000 stanovanj dosegljiva,« pravi Remec, ki opozarja, da so ocene, po katerih nam za uresničitev cilja manjka milijarda evrov, zavajajoče in kvečjemu služijo za izgovor, da se nujne investicije v stanovanja odlagajo v prihodnost.
