Malo po deseti uri dopoldne vstopimo v mizarsko delavnico Varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar. Zaradi delovne vneme, ki je bila na vrhuncu, naš prihod zazna le Igor, a tudi ta le za trenutek odmakne pogled od svojega dela. »Deščice lepim skupaj. Da sem natančen, si pomagam s šablonami. Lepo mi je tukaj in vsak dan rad pridem v delavnico,« nam pojasni in doda, da v službo hodi že 33 let. Da se bo kmalu upokojil, je le šala, saj uporabniki VDC Tončke Hočevar, ki so vključeni v storitev vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji ter obiskujejo delavnice, za svoje delo prejemajo nagrado.

Veliko povpraševanje po stojalih za zelišča

Leseni izdelki, ki jih izdelujejo v VDC Tončke Hočevar, so vsi ročno narejeni. Igorjeva ekipa je pod vodstvom delovnih inštruktorjev izdelovala lesene gajbice in lesena stojala za sušenje zelišč, po katerih je že leta veliko povpraševanja. »Delo v delavnicah je razdeljeno na drobne faze, v katere se uporabniki lahko vključujejo glede na svoje sposobnosti. Samo stojalo je razdeljeno na enajst faz, ki so različno zahtevne. V praksi to pomeni, da nekdo lepi deščice skupaj, drugi razreže mrežo na določeno mero, tretji jo nato napne in jo s spenjačem pripne na leseni okvir,« pa pove Primož Rudolf, eden od inštruktorjev v delavnici. »Za enim stojalom za zelišča stoji celoten program (skupina). Za dodatno pomoč smo jim, kot je omenil že Igor, pripravili posebne šablone, ki jim dodatno olajšajo delo in s pomočjo katerih je končni izdelek brezhibno izdelan.«

Čeprav je bila ekipa uporabnikov VDC izredno uigrana, je direktor Slavko Bolčevič pohvalil prav našega sogovornika Igorja, ko je dejal, da je eden najpridnejših. »Vsako jutro je prvi, ki poprime za delo, šele nato se posveti različnim igram ali sprehodu,« ga opiše direktor in doda, da varovanci ne preživijo ves čas v delavnici ali za strojem. Pogovor prekine mladenič, ki mimo nas na rokah nosi zložene tanke deščice. Kot pove, je prišel z mizarske delavnice, kjer imajo žago, na kateri režejo deščice, ki jih nato v lesni delavnici uporabijo bodisi za lesene gajbice bodisi za stojala za sušenje zelišč.

Legendarna lestev v obliki črke A

Počasi mu sledimo do delavnice, kjer ekipa fantov usklajeno stoji ob žagah in po meri žaga letvice. Na vprašanje, ali imajo še vsi vse prste, se iskreno nasmehnejo in pokažejo roke. Druga ekipa je ravno impregnirala leseno lestev v obliki črke A. Kaj hitro tudi izvemo, da lesene lestve kupujejo vsi resni mojstri, ki jim kakovost veliko pomeni. »Glede na povratne informacije lestev zdrži tudi več kot dvajset let. Tako namreč pravijo mojstri, ki po dveh desetletjih pridejo in kupijo nove. Se zgodi, da nam jih ne uspe narediti toliko, kolikor je po njih povpraševanja med električarji in pleskarji,« še pove Maja Rozman, vodja storitve vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji, Slavko Bolčevič pa doda, da je treba tudi vedeti, da njihova lestev stane veliko več kot industrijsko narejena in kupljena pri večjih trgovcih z gradbenim materialom. »Da gre res za visoko kakovost, govori dejstvo, da smo za našo lestev dobili certifikat kakovosti Gospodarske zbornice Slovenije.«

V centru sta zaposleni tudi dve tehnologinji, ki poskrbita za prodajo izdelkov. »Kupci smo vsi mi zaposleni, sorodniki in naša socialna mreža. Vsi izdelki se prodajajo tudi v naši spletni Tončkini trgovini, nekaj manjših tudi v trgovinici Skrbovin'ca v Mačkovi ulici, nasproti slaščičarne Vigo v središču Ljubljane,« je še povedala sogovornica, medtem ko smo skupaj z ekipo fantov zapustili delavnico. »Čas je za zasluženo malico,« so nam hiteli razlagati in se v jedilnici postavili v vrsto za krožnik dišeče enolončnice.