Paviljon Expano je izjemna arhitekturna stvaritev, v kateri je na domiseln in inovativen način predstavljeno Pomurje v malem. Stoji ob izvozu z avtoceste, streljaj od Murske Sobote, lahko pa se do paviljona, če ste v bližini, podate tudi peš, s kolesom ali avtobusom. Ima štiri glavne sklope, ki se razlikujejo po namenu in vsebini: interaktivni doživljajski park z razstavo, trenutno je do konca avgusta na ogled razstava z naslovom Čar lesa, turistični informacijski center s trgovinico, poslovno središče in gostinski lokal. Paviljon Expano, ki ga mnogi imenujejo tudi vrata v Pomurje, je bil prvi paviljon, zgrajen v podobi slovenske gorske silhuete, ki ga je Slovenija postavila na svetovni razstavi Expo v Milanu leta 2015.
Že dve leti pozneje so se ob Soboški Kamešnici pojavili začetki regijskega promocijskega centra Expano, ki je bil zamišljen kot gospodarsko in turistično vozlišče Pomurja. Končna vrednost projekta je znašala dobrih 4,8 milijona evrov, sofinancirala pa sta ga tako Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj kot tudi Republika Slovenija. Leta 2019 je paviljon Expano uradno odprl vrata, na odprtju je spregovoril tudi takratni župan, zdaj minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.
Nekoč degradiran prostor, danes ponos regije
»Za prepoznavnost, obiskanost in ekonomsko upravičenost projektov je pomembno, da štrlijo iz povprečja. To velja tako za projekte v gospodarstvu, kulturi, športni infrastrukturi in posebej za projekte, s katerimi se promovira regija s svojo zgodovino, naravnimi danostmi, turistično ponudbo, gastronomijo, kulturno dediščino in kulturno ponudbo,« je za Nedeljski dnevnik poudaril Jevšek, ki je na projekt še danes ponosen in se v Expanu pogosto oglasi, kadar le ima čas. Kako se jim je v Murski Soboti sploh porodila ideja, da bi ravno pri njih stal paviljon Expano? »Prijatelji in znanci so me večkrat spraševali, kam naj gredo v Pomurju. Od tu ideja o vratih v Pomurje in o projektu Expano, ki naj s svojo bogato vsebino, podano na privlačen in sodoben multimedijski način, s svojo enkratno arhitekturo najprej pritegne obiskovalca, da ga obišče in ga popelje v to prečudovito regijo. Skozi ta vrata obiskovalec vstopi v prostor z izjemnimi naravnimi lepotami, fantastično kulinariko, bogato kulturno dediščino, med vinograde, v katerih pridelujejo odlična vina, in v prostor, kjer živijo izjemni ljudje. Kot je zapisal Miško Kranjec, v prostor, kjer živi Povest o dobrih ljudeh,« razloži Jevšek.
Ocenjuje, da je bil projekt vrat v Pomurje vsebinsko izjemno dobro pripravljen. »Zato nama je uspelo pridobiti paviljon, ki je uspešno predstavljal Slovenijo na Expu v Milanu, hkrati pa tudi njegov 'brend', ki smo ga z izvedbo projekta morali ohraniti in ga nadgraditi.« Jevšek priznava, da denarni vložek ni bil majhen in da projekta ne bi mogli izvesti brez evropskih kohezijskih sredstev in proračuna mestne občine Murska Sobota. Sočasno so uredili tudi Soboško jezero v prostor športa in rekreacije za vse generacije in prostor, na katerem so bile organizirane tudi že največje športne in družabne prireditve. Iz prej degradiranega območja, kamor so ljudje odlagali smeti, je nastal privlačen zunanji prostor, ki je danes ponos regije. »Po nekaj letih delovanja z zadovoljstvom ugotavljamo, da je projekt v celoti uspel. Je vstopna točka množic, ki obiščejo jezero, gostinski del in multimedijsko predstavitev ter je izstopna točka, od koder se obiskovalci odpravijo v regijo. Število obiskovalcev v paviljonu in ob jezeru je mogoče spremljati, finančno je mogoče potrditi načrtovano samovzdržnost projekta, nemogoče pa je oceniti ogromen sinergijski učinek, ki ga ima projekt na turizem, gospodarstvo, kulturo in prepoznavnost regije v Sloveniji in širše,« še pove Jevšek.
Razstavljen in postavljen kot lego kocke
Regijski promocijski center Expano danes upravlja Razvojni center Murska Sobota. Vodja paviljona Expano Helga Lukač pravi, da sta tako občina Murska Sobota kot vsa regija s postavitvijo paviljona in revitalizacijo južnega dela Soboškega jezera pridobili pomembno novo turistično destinacijo, ki ima številne potenciale tudi za nadaljnji razvoj. »Paviljon in jezero sta danes magneta, ki privabljata obiskovalce od blizu in daleč,« pravi in doda, da obiskovalci v Expanu na zabaven način spoznavajo Pomurje, njegove lepote, znamenitosti in posebnosti. »Smo nosilec zelenega ključa in smo že tretje leto vključeni v shemo zelenega slovenskega turizma kot Slovenia Green Attraction. Kar seveda ni naključje, saj je Expano v recikliranem slovenskem paviljonu s svetovne razstave v Milanu, kjer je bil razstavljen in ponovno postavljen pri nas kot lego kocke. Prav tako stoji na revitaliziranem degradiranem območju ob gramoznici, zdaj Soboškem jezeru. Mi pa z različnimi aktivnostmi sledimo zeleni strategiji mesta in murskosoboške občine ter prispevamo k trajnostnemu razvoju regije in tudi Slovenije,« razloži Lukačeva. Integrativni doživljajski park na leto obišče dobrih 20.000, vso destinacijo Soboškega jezera in Expano pa okoli 100.000 obiskovalcev. Največ je še vedno domačih gostov, vsako leto pa se povečuje tudi število tujcev.
Osupljivo 3D-potovanje skozi čas
Obiskovalci v paviljon vstopijo skozi gostinski lokal, v katerem so na voljo tipične jedi pomurske regije, vse od bograča do langaša in prekmurske gibanice. Takoj zatem se znajdemo sredi turističnega informacijskega centra, ki je hkrati prodajalna spominkov in certificiranih izdelkov domačih ponudnikov, značilnih za regijo. Kot nam zaupa Lev Sabotin, večina najpogosteje poseže po bučnih semenih, privlačne so tudi čokolade različnih okusov in seveda bučno olje. Mnogi se odločijo za nakup kakšnega zavitka moke. Saša Baler, strokovna sodelavka, zadolžena za vodenje in informiranje obiskovalcev, razloži, da v Expanu ni vodenih ogledov, pač pa obiskovalci pomursko regijo raziskujejo sami s pomočjo 22 različnih postaj, ki so razdeljene na naravno in kulturno dediščino ter različna termalna in aktivna doživetja. Vse pa najprej v posebni sobi čaka osupljivo 3D-potovanje skozi čas. Obiskovalci iz sedanjosti in prostora, na katerem so, potujejo 60 milijonov let v preteklost. Tako se znajdemo sredi travnate ravnice, po kateri se pasejo različne živali, od nosorogov do slonov, preletavajo pa nas orjaški kačji pastirji, katerih premer kril dosega dva metra in še čez. Priča smo snežnemu metežu in življenju v Panonskem morju, v katerem je pester živelj. Čeprav se na trenutke komu morda zazdi, da gre za znanstveno fantastiko, nas Saša Baler opomni, da vse, kar vidimo, temelji na resničnih dejstvih in da vidimo zgolj tiste živali, katerih okostja so dejansko našli na tem območju.
Obiskovalci lahko Pomurje spoznavajo tudi prek interaktivnih zemljevidov in se osredotočijo na točke, ki jih še posebej zanimajo. Že na začetku se lahko preizkusijo v kvizu in ob odhodu iz paviljona preverijo, ali so se kaj novega naučili. Spoznajo se ne le z naravnimi in zgodovinskimi, pač pa tudi političnimi spremembami skozi čas. S panoskopom, ogromno panoramsko fotografijo izjemne ločljivosti, si lahko posamezne lokacije v Pomurju, ki nas zanimajo bolj kot druge, približajo in si jih ogledajo z različnih smeri. Tudi stolp Vinarium, ki je ena od štirih najvišjih točk v Pomurju.
Nad ravnico virtualno tudi z balonom
Daleč najbolj zanimive so za obiskovalce tako imenovane neuroterme, točke, na kateri obiskovalci preverijo moč svojih misli oziroma koncentracijo, kot nam razložijo zaposleni v Expanu. Seveda jih preizkusimo tudi sami. Ko nam na glavo nadenejo posebno EEG-napravo, ki meri stopnjo koncentracije, skušamo s svojimi mislimi čim hitreje napolniti tri tulce, ki črpajo vodo iz pomurskih globin. Najmlajše pritegnejo hologrami živali, tipičnih v Pomurju: štorklja, sova, navadni jelen, smrdokavra in žabica barjanski plavček, ki je modra le v času parjenja, sicer pa zelene ali rjave barve. Živali se obnašajo tako kot v naravi. Če je okolica mirna, so mirne, če jih nekaj splaši, smrdokavra denimo takoj odleti. A ne le živali, poseben prostor so v Expanu namenili glinenim loncem in drugim tipičnim izdelkom, kot so pleteni cekarji in košare, kranceljpint, pa tudi kolarstvu.
Kako je kaj nastalo in bilo uporabno, prikazujejo tudi filmi. Svojevrstno je mlinsko kolo, ki prikazuje pridelavo pšenice, ajde in rži od setve do kruha. Pozabili niso niti na ljudi, ki so pokrajino zaznamovali s pisano besedo, čarobnimi podobami ali čudovito glasbo. Gre za pomurske umetnike, glasbenike in literate, nekateri od njih so aktivni še danes. Pri snovanju Expana so sodelovali strokovnjaki različnih strok, zgodovinarji, znanstveniki in muzealci, ki so uspešno zasnovali zgodbo Pomurja, ki jo obiskovalci doživljajo skozi interaktivne in doživljajske vsebine.
Med našim obiskom sta si Expano z zanimanjem ogledovala tudi Franjo in Irena Pogačnik s svojimi tremi vnuki, ki sta prišla v Mursko Soboto iz Begunj na Gorenjskem. »Gre za izjemno domiselno predstavitev Pomurja, tako za otroke kot nas, starejše. Sam sem nad tem, kar sem videl do zdaj, navdušen, nekaj raziskovanja pa nas še čaka,« nam pove Pogačnik.
Najboljše pa vedno pride na koncu. To je virtualni polet z balonom, ki nas dvigne v višave in lahko pokrajino opazujemo iz ptičje perspektive. Tako kot je pokrajino leta 1934 doživel belgijski znanstvenik Max Cosyns, ki je s svojim stratosferskim balonom nepričakovano pristal v majhni vasici na Goričkem, v Ženavljah, o čemer priča tudi film. Ko sedemo v maketo Cosynsovega balona, nam zaposleni v Expanu nadenejo virtualna očala in že si nebo delimo s štorkljami. Med letom doživimo nevihto, a na koncu varno pristanemo v bližini Expana. Z balonom je virtualno poletela tudi Andreja Pivec, ki je Expano obiskala prvič, čeprav že dve desetletji preživlja dopust v Radencih. »Letos sem si končno vzela čas in obiskala paviljon, ki me je povsem očaral,« nam je Domžalčanka, poročena v Zasavju, dejala po virtualnem pristanku z balonom.
Tisti, ki brez morja v teh dneh ne morete, lahko prijetno osvežitev poiščete tik ob paviljonu, v Soboškem jezeru, po katerem se lahko popeljete s supom, kajakom, jadrnico ali kanujem. Ali pa si zgolj razgrnete brisačo in v miru preberete kakšno knjigo. Med našim obiskom ob jezeru ni bilo gneče, je bil pa ves čas prisoten reševalec. Ta je mladi družini iz Domžal z nekajmesečno hčerkico prijazno priskrbel senčnik, da ne bi bili na premočnem soncu. »Sem pridemo večkrat, sploh zdaj, ko sem še na porodniškem dopustu. Mir je, ljudje pa zelo prijazni, zato je to odlična izbira za vroče poletne dni,« je bila dobre volje Mia Rudolf, mamica nekajmesečne hčerkice Ave.
