V zadnjem mesecu je težko ne opaziti, da občina plodno sodeluje z različnimi podjetji na področju bančništva in financ. V začetku meseca je bil na avtobusih LPP uveden sistem plačevanja s plačilnimi karticami v sodelovanju s podjetjem Mastercard in banko NLB. Po mestu, spletu in družbenih omrežjih smo v tem času zasledili večje število oglasov, ki oglašujejo tako mestni promet kot podjetja, ki sodelujejo pri projektu. Ob kliku na enega izmed mnogih oglasov smo videli, da povezava uporabnika poveže s spletno stranjo podjetja Mastercard, kjer ga pričaka povečani slogan: »Mastercard oblikuje novo vizijo javnega prevoza v Ljubljani.«

Zanimivo pa je, da se pri plačilu vožnje s plačilnimi karticami obračuna precej visoko nadomestilo. Z občine so nam sporočili, da je pri vsakem plačilu vožnje s plačilno kartico odstotek provizije malo višji kot pri drugih transakcijah, in sicer dobi banka 3,5 odstotka nadomestila za transakcijo, ne glede na to, kakšna kartica je bila uporabljena, so sporočili z občine. Dodali so, da je pri navadnih transakcijah nadomestilo nižje. Recimo, če napolnite kartico urbana in to plačate z debetno kartico mastercard, bo nadomestilo znašalo samo dober odstotek transakcije. Na avtobusu je odstotek večji, ker gre za drugačen način obdelave plačila, transakcije na avtobusu se namreč obdelajo v »off line« načinu, ki zahteva dodatne postopke za obdelavo. Iz podjetja Mastercard pa so nam odgovorili, da nimajo neposrednega pogodbenega odnosa s prodajnimi mesti, zato s podrobnostmi provizije niso seznanjeni in tega ne morejo komentirati.

V zvezi z oglaševalsko kampanjo plačevanja LPP s plačilnimi karticami pa so dodali pojasnilo, da so eno izmed najprepoznavnejših globalnih tehnoloških podjetij, ki med cilje umešča tudi razvoj strateških rešitev za pametna mesta. V tem duhu so se tudi odločili za sodelovanje z MOL in LPP pri uvajanju brezstičnega plačevanja. Poudarili so, da je še prezgodaj govoriti o rezultatih, a primeri iz EU kažejo, da je plačevanje s plačilnimi karticami zelo priljubljen način plačevanja javnega prevoza. Ob tem so navedli, da v Londonu že približno 50 odstotkov vseh potovanj s podzemno železnico opravijo z brezstičnimi plačilnimi karticami. Dodali so, da je cilj oglaševalske kampanje približati novi način plačevanja tako prebivalcem kot turistom. V kampanji na družbenih omrežjih so sodelovali tudi novinarka Mojca Mavec in več vplivnic in vplivnežev, ki so raziskovali mestne četrti in tako promovirali raziskovanje mesta z javnim prevozom.

Sponzorji prazničnega mesta

Mastercard pa je prisoten tudi v mestnem prazničnem dogajanju. Na Novem trgu je postavljen lesen gostinski objekt z nekaj več kot desetimi mizami. Gre za Mastercardovo praznično vas, gostinski objekt, ki bo do konca leta skrbel za gostinsko, kulturno in glasbeno ponudbo. V začetku meseca je v njej gostoval tudi nekdanji predsednik Borut Pahor z epizodo podcasta navdiha.

Z občine so sporočili, da je vasica del pokroviteljstva prazničnega decembra v Ljubljani. »Že lani je podjetje sodelovalo z vasico iz večjega števila objektov pri Križankah. V njihovi pobudi za postavitev praznične vasice smo prepoznali potencial za nadgradnjo kulinarične ponudbe,« so sporočili z občine in dodali, da je ta ponudba namenjena »ljubiteljem visoke kulinarike v bolj intimnem ambientu«. V podjetju Mastercard so nam pojasnili, da je objekt na Novem trgu unikaten, ustvarilo pa ga je podjetje Prozvok. Objekt je sestavljen iz lesa, ki bo v prihodnosti ponovno uporabljen. Do 15. decembra je pri programu sodelovala tudi NLB, ki je tam imela Oder priložnosti. Glede sponzorstva prazničnega decembra v Ljubljani pa so pojasnili, da v okviru dogovora v celoti krijejo stroške decembrskega programa v Mastercardovi praznični vasici.

Jaro Veselinovič, antropolog in mladi raziskovalec na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU, je pred dobrim tednom objavil kritično refleksijo omenjene vasice, ki stoji tako rekoč pred pragom te raziskovalne institucije. Na portalu Vsakdanjik, ki je namenjen objavi kratkih etnoloških zapisov, je v vasici prepoznal »marketinško strategijo, ki je bolj kot ne simptomatična za trenutni razvoj glavnega mesta«. Pojasnil je, da je ta znak vizije mesta, ki vse več prostora in sredstev namenja turizmu in potrošništvu, ki pa si ga zaradi visokih cen in splošne draginje lahko privošči čedalje manj prebivalcev. Antropolog je obisk Stare Ljubljane opisal kot obisk po »Potemkinovih pravljičnih vasicah«. Ob teh opažanjih se raziskovalec sprašuje, komu sta namenjena takšna vizija in takšen razvoj mesta. Dodaja pa, da ni problem v sami pravljični vasici, ampak v simboliki, ki jo ta prinaša. »Pravljična vasica sama po sebi niti ni največji problem, če ne bi dejansko na najboljši možen način simbolizirala tistega, v kar se dokončno preobraža Ljubljana« še zapiše in zaključi: »Namesto javnih prostorov s pripadajočo infrastrukturo se množijo neskončni prostori potrošnje ter generične palače in rezidence, ki na dokaj neposreden način sporočajo, da je za vse ostalo tu – mastercard.«