Toča in orkanski veter sta prejšnji ponedeljek prizadela 190 občin po Sloveniji. Med prizadetimi so tudi pridelovalne površine širšega območja Vipavske doline. »Dve leti nazaj je bila pozeba, lani suša, zdaj toča,« nam je pojasnil strokovnjak iz novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda Vasja Juretič. To je tako že tretje leto zapored, ko bodo tamkajšnji pridelovalci ostali brez večjega dela pridelka. »Neurje je zajelo zelo velik del območja, kar je nenavadno. Praktično celotna Goriška brda, preko Trnovske in Baške planote čez celotno Vipavsko dolino in Kras. Poškodovane ali uničene so vse gojene kmetijske kulture, vključno s trajnimi nasadi. Ocenjujemo, da bo škode na pridelkih nekje od 30 do 100 odstotkov.« Poleg tega je Juretič še ocenil, da bodo dogodki prejšnjega tedna za več let oslabili samooskrbne zmožnosti Slovenije.

»V ponedeljek je toča prišla na suho. Debela je bila kot oreh, kakšna še debelejša. Ocenjujem, da bom imel škode med 50 in 60 odstotki,« nam je nedavne dogodke opisal vinar Dušan Benčina iz vasi Lože v občini Vipava, ki ima več kot 12 hektarov vinogradov. »Vsako leto je kakšna katastrofa. Lani je bilo porazno zaradi suše. Pričakovali smo, da bo letos pridelek bistveno slabši, ker je suša osiromašila zemljo, pa je bilo zorenje obilno, in če ne bi bilo toče, bi bila letina vrhunska. Tradicionalno se govori, da gre letina po češnjah. Če obrodijo češnje, bo tudi trta. Češenj letos ni bilo, zato smo bili začudeni, da so bile trte tako polne. No, zdaj, ko so vinogradi napol prazni, vidimo, da pregovor drži in da gre letina res za češnjami.« V sosednji vasi Slap nas je sprejel 27-letni vinar Roman Marc. »Ko je padalo, me je oblila groza. Nič drugega ti ne preostane, kot da moliš in čakaš, da čim prej mine. Tudi kakšna solza je vmes pritekla. Takoj sem odhitel v vinograd in lahko vam povem, da ni bilo lepo,« je ponedeljkov večer opisal mlad vinar, ki namerava čez pol leta prevzeti kmetijo od očeta. »Sedeli smo v kuhinji in naenkrat je začelo bobneti po strehi. Spodaj imamo med drugim zasajeno papriko in toča je papriko dobesedno preluknjala. Ko sem se zjutraj odpravljal po opravkih, me je poklical sin in rekel: 'Tata, ne hodi do vinogradov, ker je žalostno,'« je povedal Jože Čuk, ki v vasi Velike Žablje s sinovoma prideluje zelenjavo, sadje in vino. S Čukovim sokrajanom Iztokom Furlanom smo se srečali v praznem nasadu breskev, ki bi se v normalnih razmerah moral šibiti pod težo zrelih sadežev. »Pravim, da je škode za 120 odstotkov, ker so tudi vrhovi odlomljeni in bo trajalo, da drevesa okrevajo.« Od nasada si je obetal 10 ton pridelka. Večji del pridelka je uničila pozeba, ki je vas prizadela okoli velike noči, preostalo je odnesla toča.

Tudi volja in energija gresta v nič

Ljudi iz mest zanimajo številke: kolikšen odstotek letine je uničen in kakšna je ocena škode? Sogovorniki nas hitro popravijo, da ne gre samo za izgubo pridelka ali vprašanje številk. »Imam kolega, ki nam je med sezonami pomagal. Ko je videl trto po toči, se je skoraj zjokal. Cele mesece delaš in potem v nekaj urah izgine. Ne gre samo za denar. Toliko volje in energije gre v nič,« nam je pojasnil Marc. Pri čemer bodo pridelovalci imeli veliko dela in stroškov s sanacijo preživelega pridelka. »Sedaj moramo moliti, da bo dva tedna lepo vreme. Grozdi so ranjeni in morajo okrevati. Včeraj sem škropil z dodatki, ki pomagajo rastlini v stresu – alge, aminokisline, melasa, ekstrakti zelišč. To je vse organsko, ampak drago,« je povedal Marc. Trta sedaj potrebuje čas za celjenje, kar pomeni, da se bo tudi trgatev letos zamaknila za približno dva tedna. Za celjenje pa je potrebno sončno vreme z blagim vetrom brez dežja, da poškodovano grozdje ne zgnije. Pridelovalec je imel zavarovano približno polovico zemlje, kar je drago, zavarovanje pa krije samo izgubljen strošek, in ne tudi izgubljenega dobička. Zaradi okoliščin bo vino tako morda letos malo dražje. Čeprav: če so vinarji izgubili polovico pridelka, to ne pomeni, da bodo tudi odkupne cene enkrat višje.

Brez zavarovanja proti toči, ki sicer v teh krajih ni pogost pojav, je tudi Čuk. »Zavarovano nimamo, ker stane isto, kot če te vsake tri leta oklesti toča. Približno takšne so zavarovalniške premije.« A letos je toča zajela celotno dolino, kar je nenavadno. V normalnih razmerah si vinarji med seboj pomagajo, a ker so prizadeti vsi pridelovalci, se za odkup izgubljenega grozdja ne morejo obrniti na nikogar. Naši sogovorniki so poudarjali, da so jo kljub vsemu še dobro odnesli. Višje po dolini so nekateri pridelovalci namreč ostali brez celotne letine, poškodovalo pa je tudi mehanizacijo in objekte. Čuk je izpostavil, da bi jih v takšnih okoliščinah država lahko vsaj za kakšen mesec oprostila plačevanja prispevkov. Marc pa si želi, da bi si država bolj prizadevala za izobraževanje kmetovalcev, saj se veliko kmetovalcev ni znalo lotiti sanacije pridelka, kot se je on, in so nad letino kar obupali. Prav tako si želi, da bi bila škropiva, ki so potrebna za sanacijo, subvencionirana.

Nauk za naprej

»Če bi takšna toča in veter prišla novembra ali decembra, ne bi niti opazili,« je pojasnil Furlan, saj razen letine, če izvzamemo potolčene avtomobile, v vasi ni bilo večje škode. Poveljnik civilne zaščite Občine Ajdovščina Igor Benko nam je potrdil, da je širše območje Vipavske doline onkraj kmetijstva sorazmerno dobro prilagojeno ekstremnim vremenskim pojavom. »Mi imamo na splošno ogromno takšnih naravnih nesreč. Od orkanske burje, ki traja 14 dni, do zemeljskih plazov, poplav, suše, požarov in ekstremnega mraza. Prejšnji teden tako spet ni bil takšen hud pretres in z razmerami smo se soočili utečeno.«

V vasi Čepovan na Trnovski planoti nad Ajdovščino je sicer razkrilo skoraj vse strehe v vasi. Benko nam je pojasnil, da na tem območju ponavadi ni burje in se zato imenuje »tiha dolina«. Hiše tam tako nimajo primerne kritine, čemur pa se bodo, kot verjame Benko, prilagodili. »Tudi drugod po državi bodo počasi morali slediti našemu zgledu pri gradnji in intervencijah. V Občini Ajdovščina smo na takšne ekstreme pripravljeni.« Prav tako je Benko prepričan, da bi njihove izkušnje prav prišle tudi drugje po Sloveniji. Ne more verjeti, da recimo na Štajerskem lahko ista šola kar dve leti zapored ostane brez strehe. Razlog za to vidi v pomanjkanju primernega znanja in izkušenj, rešitev pa v vzpostavitvi centra, kjer bi gradbenike in reševalce učili, kako naj delujejo v spremenjenih podnebnih razmerah. Želi si, da bi tak center deloval v Ajdovščini, kjer se že leta soočajo z razmerami, s katerimi se drugje po državi še spoznavajo. Za vzpostavitev centra so se že dogovarjali z različnimi institucijami in fakultetami, na občini pa so zanj že rezervirali zemljišče, vendar so ti načrti zastali. »Bojim se, da pri nas vse gravitira proti centru, čeprav imamo tu vse potrebno znanje in praktične izkušnje.«