Vprašanje gradnje viadukta na Vilharjevi cesti lepo ponazarja prepad med stvarnostjo, določeno v občinskih prostorskih aktih, in pravljicami, zapisanimi v občinski celostni prometni strategiji. Če ta predvideva, da naj bi kar dve tretjini poti v mestu do leta 2027 opravili peš, s kolesom in javnim prevozom, pa samo zazidalni načrt za območje potniškega centra Ljubljana v središču mesta predvideva gradnjo več tisoč parkirnih mest, zaradi katerih se bo promet drastično povečal. Gre za parkirna mesta pod že zgrajeno Situlo ter pod prihodnjo avtobusno postajo, poslovno stavbo Vilharia, Emoniko, poslovno-stanovanjskim kompleksom pri križišču Njegoševe in Masarykove ceste ter kompleksom, v katerem je bila predvidena nova sodna stavba.

Od viadukta odvisen tudi podvoz

Zaradi povečanja prometa, ki ga bodo povzročila vsa ta parkirna mesta, ne bo treba razširiti samo Masarykove ceste v štiripasovnico (za zdaj po načrtih še z rumenimi pasovi) ter razširiti šmartinskega podvoza, temveč najti rešitev tudi za bližnje križišče Vilharjeve, Topniške in Šmartinske ceste (križišče Zmaj). Kot smo že pisali, so v Elei iC za to križišče predlagali gradnjo novega viadukta, ki bi neposredno povezal Vilharjevo s Šmartinsko cesto. Viadukt bi se na Vilharjevi cesti začel tik pred Situlo in se na Šmartinski cesti zaključil takoj za zaščiteno zeleno stavbo Kolinske. Obsežni posegi v prostor bi bili potrebni tudi pod viaduktom, saj bi bilo treba zagotoviti tudi različne priključke, recimo iz šmartinskega podvoza na Šmartinsko cesto, od česar je potem odvisno tudi to, ali se bo dodatni pas za zavijanje uredil že v podvozu. V tem primeru bi lahko podvoz bil tudi pet- ali šestpasovnen s kolesarsko stezo in hodnikom za pešce, pravi ljubljanski župan Zoran Janković, ki nam je novembra zatrjeval, da so se nad idejo o viaduktu že negativno opredelili, ker je prostorsko težko uresničljiva, posebej če bi želeli dobro rešiti vprašanje vseh priključkov.

Janković zdaj o viaduktu pravi, da rešuje približno tri četrtine vseh težav, da pa je še vedno odprto vprašanje priključkov. »Če recimo prihajamo z Masarykove ceste in po podvozu zavijamo levo proti Situli, bi ta še imela vhod pod viaduktom, ostale stavbe na Vilharjevi cesti na tej levi strani pa ne. Problem bi recimo nastal za prihodnjo poslovno stavbo Vilharia,« pravi Janković, ki dodaja, da dokler ne bodo ta vprašanja razčiščena in dokler ne bomo dobili vseh rešitev, ki jih bodo dali v javno razgrnitev, o tem težko kaj več pove.

Koželj proti viaduktu

Kot je med vrsticami tudi tokrat omenil Janković, rešitvi z viaduktom ni naklonjen podžupan Janez Koželj, ki je že večkrat izpostavil, da bi si morali prizadevati za ukrepe, ki zmanjšajo motorni promet, ne pa se prometu vedno znova prilagajati. Navsezadnje je to jasno zapisano tudi v celostni prometni strategiji občine: »Izkušnje mest po Evropi kažejo, da je nesmiselno slediti rasti motorizacije z gradnjo nove in s širjenjem obstoječe infrastrukture. Takšne rešitve kratkoročno izboljšujejo stanje in zmanjšujejo zastoje. Sčasoma se zaradi izboljšanja pogojev število vozil dodatno poveča in zastoji se ponovijo, a tokrat s še večjim številom vozil in voznih pasov.«

V Koaliciji za trajnostno prometno politiko zato opozarjajo, da bi moralo mesto končno infrastrukturo načrtovati v skladu z lastno strategijo, v katero viadukt v središču mesta gotovo ne sodi. »Če ga bo Mestna občina Ljubljana zgradila, bo s tem neposredno poslabšala kakovost življenja več tisoč ljudi. Viadukt pomeni hrup, škodljive izpuste in še slabši, nevaren dostop do centra iz Bežigrada in BTC,« opozarjajo v koaliciji, v kateri je neformalno zbranih več organizacij in posameznikov, med drugim recimo Cipra, Focus, Plan B.

V koaliciji so zato župana Jankovića pozvali, naj o načrtih za morebitni viadukt dobro premisli: »Paradoks je, da Ljubljana ureja središče javnega prometa tako, da imajo prednost avtomobili. Mestna občina Ljubljana ima priložnost, da z dobrimi idejami in s pomočjo evropskega denarja zgradi zdravo in trajnostno mesto po meri človeka, kjer bosta javni prevoz in zelena infrastruktura ponudila najboljše pogoje za življenje in delo. Sredstva in rešitve so na voljo, potreben je le še pogum.«  x